odškodninska odgovornost delodajalca - krivdna odgovornost - poštar - ugriz psa - varnost pri delu
Delodajalec zagotavlja delavcem varno in ustrezno delovno okolje na tak način, da želi preprečiti, da bi do napada psa sploh prišlo, zato delavce, kot izhaja iz dokaznega postopka pred sodiščem prve stopnje, uči, da se v primeru ogroženosti niso dolžni izpostavljati takim nevarnostim in lahko odklonijo dostavo pošte ter obvestijo upravnika pošte. V obravnavanem primeru nevarnost ni grozila in tožnica je očitno ocenila, da lahko pošto varno dostavi (za to, da je opravila to oceno, je bila s strani delodajalca ustrezno poučena), vendar pa je nato prišlo do nepričakovanega dogodka, ko se je sicer privezan pes zaradi dotrajanosti verige uspel strgati. Takega, nepričakovanega dogodka, ki izvira iz sfere lastnika psa, ni mogoče vključiti v primere, ki bi jih moral in mogel delodajalec predvideti in preprečiti ter delavce poučevati o ravnanju, če do njega pride. Nasprotno stališče bi vzpostavilo objektivno odgovornost delodajalca, a delo pismonoše ni nevarna dejavnost.
vrnitev v prejšnje stanje - narok za glavno obravnavo - izostanek s prvega naroka za glavno obravnavo
Ker torej navedeno potrdilo ne potrjuje tožnikovih trditev o razlogu za zamujen narok za prvo glavno obravnavo 9. 6. 2017, jih ne potrjuje niti mnenje Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije z dne 25. 8. 2017 (list. št. 101), ki sicer potrjuje upravičenost potrdila z dne 13. 6. 2017.
Glede na obrazloženo je utemeljen pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje v nasprotju z določbami ZPP zaključilo, da je toženčev predlog za vrnitev v prejšnje stanje utemeljen in je s tem napačno uporabilo določbe ZPP, ki urejajo vrnitev v prejšnje stanje, izpodbijani sklep pa je posledično nepravilen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00022101
OZ člen 393, 393/2. ZPP člen 337, 337/1, 458, 458/1.
dobava toplotne energije - pogodba o dobavi toplotne energije - delilnik stroškov za ogrevanje - skupno odjemno mesto - dogovor o načinu delitve stroškov - ključ delitve stroškov dobave toplote - sprememba delilnika - sprememba ključa delitve - soglasje odjemalcev - deljive obveznosti - spor majhne vrednosti - nedovoljene pritožbene novote
V način delitve obveznosti med več dolžnikov tožeča stranka kot dobavitelj toplote ne more posegati, pač pa lahko (in mora) skupno obveznost odjemalcev mednje razdeliti le upoštevajoč ta ključ (delilnik).
Solastniki oziroma odjemalci morajo dobavitelju dostaviti delilnik stroškov med posameznimi lastniki stanovanj (s katerim so ti soglašali), enako velja za vsako spremembo načina delitve stroškov. Zgolj sprememba posesti posameznih delov nepremičnine (in v zvezi s tem posredovani zapisnik o primopredaji stanovanja), nima avtomatičnega vpliva na delitev stroškov.
Ker je možna fizična delitev v sorazmerju s solastniškimi deleži, podlage za izplačilo deleža v denarju ni. Civilna delitev pa se opravi le takrat, ko fizična delitev ni mogoča.
lastninjenje - pridobitev lastninske pravice - pravica uporabe - funkcionalno zemljišče k stavbi - družbena lastnina
Iz povzetih zakonskih predpisov izhaja, da se je funkcionalno zemljišče, ki je pripadalo hiši in ni bilo v samostojnem prometu, vedno prenašalo skupaj s hišo, ko je na podlagi pravnih poslov prišlo do prenosa lastninske pravice na hiši.
Določbi prvega odstavka 154. člena ZPP in prvega odstavka 158. člena ZPP se ne izključujeta. Če tožnik tožbo takoj po izpolnitvi tožbenega zahtevka umakne, lahko zahteva od tožene stranke toliko pravdnih stroškov, kolikor mu pripada po prvem odstavku 154. člena ZPP.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - individualni odpust
V tožničinem primeru je šlo za individualni odpust. Tožena stranka se je resda zavezala k uporabi določenih ukrepov v smislu teh določb podjetniške kolektivne pogodbe, kar pa še ne pomeni, da je bila dolžna uporabiti vsa določila kolektivne pogodbe, ki se nanašajo na kolektivni odpust.
Tudi zapis v odpovedi, "da je delodajalec preveril, ali bi bilo delavko mogoče zaposliti pod spremenjenimi pogoji, vendar te možnosti ni bilo", ne pomeni, da je tožena stranka prevzela obveznost tožnici ponuditi drugo delovno mesto v smislu podjetniške kolektivne pogodbe. Predvsem pa tudi zakon ne predpisuje več tovrstne obveznosti delodajalca, da bi prišla v poštev uporaba institutov, ki so se nanašali na vprašanje pravilne izpolnitve te obveznosti po prej veljavnem ZDR.
Sodišče prve stopnje je svojo ugotovitev o nezakoniti odpovedi napačno oprlo tudi na ugotovitev, da tožena stranka ni upoštevala tožničine prednostne pravice do zaposlitve. V tej zadevi gre za spor o zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga in ne za spor o kršitvi prednostne pravice do zaposlitve, na katero se nanaša sporni ukrep tožene stranke.
Dogovor o oderuških obresti, ki so vračunane v glavnico, ne pomeni ničnost celotnega posla, ampak delno ničnost. Pogodba ostane v veljavi za dovoljene pogodbene obresti in glavnico.
prometna nesreča - odškodninska odgovornost - vzročna zveza - vzročna zveza med škodnim dogodkom in nastalo škodo - izvedba dokaza z izvedencem - dokaz z izvedencem medicinske stroke - neizvedba dokaza - zavrnitev izvedbe predlaganih dokazov - neobrazložena zavrnitev dokaznega predloga - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Tožeča stranka v pritožbi utemeljeno navaja, da bi sodišče prve stopnje moralo v zvezi s temeljem zahtevka izvesti tudi dokaz z izvedencem medicinske stroke. Ta dokaz je tožeča stranka predlagala že v tožbi, v pripombah zoper mnenje izvedenca cestnoprometne stroke pa je navedla, da vprašanje o tem, kakšni trki povzročajo telesne poškodbe, ni v domeni izvedenca cestnoprometne stroke in predlagala, da sodišče v zvezi s tem postavi izvedenca medicinske stroke. Po oceni pritožbenega sodišča je izvedenec medicinske stroke tisti, ki bo lahko, upoštevajoč tudi izvedensko mnenje izvedenca cestnoprometne stroke o tem, kakšne sile so delovale na telo tožeče stranke, kakšna je bila hitrost vozila zavarovanke tožene stranke in sprememba hitrosti vozila tožeče stranke med trkom (ter ostale ugotovitve izvedenca cestnoprometne stroke, ki jih bo štel za pomembne iz medicinskega vidika), podal mnenje, ali so zatrjevane poškodbe tožeče stranke nastale oziroma ali so nastale v predmetnem škodnem dogodku.
ZPP člen 13, 206. Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 30.
predhodno vprašanje - ničnost kreditne pogodbe - spor z mednarodnim elementom - uveljavljanje zahtevka v tujini - prekinitev postopka - Uredba 1215/2012 (Bruselj I bis) - uporaba pravil zpp - odločitev sodišča
Odločitev glede reševanja predhodnega vprašanja (ničnost kreditne pogodbe) na podlagi določil ZPP je prepuščena oceni sodišča, smiselno enako določa tudi prvi odstavek 30. člena Uredbe EU št. 1215/2012, ki daje sodišču možnost, da postopek prekine, če presodi, da je to smiselno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00022334
ZPP člen 110, 115, 116, 214, 214/2. OZ člen 73, 73/1, 299, 349, 364, 378, 619. ZGD-1 člen 35.
izostanek z naroka za glavno obravnavo - preložitev naroka - prošnja za preložitev naroka - pogoji za preložitev naroka - opravičilo izostanka - predložitev dokazil - opravljanje procesnih dejanj po pooblaščencu - priznana dejstva - sklenitev pogodbe - zastopanje pravne osebe - upravičenje za zastopanje - prokura - podjemna pogodba
Sodišče po 115. členu ZPP ni dolžno preložiti naroka, če ne obstajajo okoliščine, ki to opravičujejo. Še več, sodišče v javnem interesu zagotavlja koncentracijo in pospešitev postopka ter narok preloži zgolj v primeru, če so za to izpolnjeni zakonsko določeni pogoji, to je opravičilo samo in opravičljiv razlog za izostanek, pri čemer mora biti opravičilo podprto z dokazom. Samo okoliščine, ki opravičujejo vrnitev v prejšnje stanje po 116. členu ZPP ali podaljšanje roka po 110. členu ZPP, so lahko zadosten razlog za preložitev razpisanega naroka zaradi obvestila stranke, ki se naroka ne more udeležiti.
V situaciji, ko tožena stranka ni odgovorila na dopolnitev tožbe tožeče stranke, njene poprejšnje ugovorne navedbe pa so bile povsem pavšalne in so zadoščale le za obrazloženost ugovora v izvršilnem postopku, in ki jih je nenazadnje tožeča stranka v dopolnitvi tožbe argumentirano zavrnila, je sodišče prve stopnje navedbe iz dopolnitve tožbe pravilno štelo za priznane (drugi odstavek 214. člena ZPP).
Prokura skladno s 35. členom ZGD-1 nedvomno daje upravičenje za sklepanje pogodb, kakršna je obravnavana podjemna pogodba, morebitne omejitve prokure pa nimajo učinka proti tretjim osebam.
motenje posesti - ugovor litispendence - istovetnost tožbenega zahtevka - odstranitev ograje - izpolnitev obveznosti pred koncem glavne obravnave
Neutemeljena je pritožbena navedba tožeče stranke, da bi sodišče prve stopnje moralo ugoditi tudi zahtevku na odstranitev ograje. Ker je bila žična ograja v času zaključka glavne obravnave sodišča prve stopnje že odstranjena, pa četudi na podlagi sklepa o začasni odredbi v drugem sodnem postopku (ki poteka o vprašanju služnostne pravice tožeče stranke), je to razlog, da je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo takšen zahtevek.
dodatek za delovno dobo - regres za letni dopust - zakonske zamudne obresti
Tožnik ni izkazal, da bi svojega delodajalca predhodno seznanil z doseženo delovno dobo v Srbiji, niti da bi kdajkoli prej od toženke zahteval plačilo dodatka za delovno dobo. Zato je bil tožbeni zahtevek za zakonske zamudne obresti od neto zneskov pred 4. 10. 2016 zavrnjen. Zamudne obresti začnejo teči takrat, ko pride dolžnik v zamudo s plačilom ali če dolžnik svoje obveznosti ne izpolni v roku, ki je določen za izpolnitev obveznosti. Ker toženka s strani tožnika ni bila seznanjena o dolžini delovne dobe, mu ob vsakokratnem izplačilu plače tudi ni mogla plačati pripadajočega dodatka za delovno dobo. Toda OZ v drugem odstavku 299. člena določa, da če rok za izpolnitev ni določen, pride dolžnik v zamudo, ko upnik ustno ali pisno, z opominom ali z začetkom kakšnega postopka, katerega namen je doseči izpolnitev obveznosti, zahteva od njega, naj izpolni svojo obveznost. Zato je tožnik do zamudnih obresti upravičen od vložitve tožbe, torej od 4. 10. 2016 dalje.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 41, 41/1, 45, 45/3, 51, 52.
plačilo nagrade in stroškov izvedenca - ustno in pisno izvedensko mnenje
Ob dejstvu, da bi izvedencu pripadala nagrada za ustno podajo mnenja, ki je ni priglasil, saj je bilo na naroku določeno, da bo na vprašanja, na katera ni mogel odgovoriti ustno, odgovoril pisno, je po prepričanju sodišča druge stopnje v danih okoliščinah upravičen do plačila nagrade za pisno izdelavo dopolnitve mnenja, pri čemer so nagrade za pisno dopolnitev mnenja in ustno podajanje mnenja določene v enakih zneskih glede na zahtevnost mnenja (51. in 52. člen Pravilnika).
Izpodbijana sodba ima razloge in že iz pritožbeno povzetih razlogov sodbe izhaja, da je presoja sodišča prve stopnje sledila razlogom, ki so pojasnjeni v sodbi, tako da ne vzdrži niti očitek pritožbe, da je izrek izpodbijane sodbe v nasprotju z razlogi. Za slednjo procesno situacijo bi šlo tedaj, če bi odločitev sodišča (izrek sodbe) bil v nasprotju s tem, kar je sodišče razlogovalo v obrazložitvi.
Izvršitelj ni izpolnitveni pomočnik upnika, temveč je v predlogu za izvršbo ali v predlogu za zavarovanje samo njegov predlagatelj (8. odstavek 40. člena ZIZ), položaj izvršitelja v konkretni zadevi pa pridobi šele z izdajo sklepa o izvršbi (44.a. člena ZIZ) in tedaj postane izpolnitveni pomočnik sodišča, ker neposredno opravlja posamezna dejanja izvršbe ali zavarovanja (7. točka 16. člena ZIZ)
Neutemeljene so nadaljnje pritožbene trditve, ki temeljijo na lastni dokazni oceni pritožbe, da je tožena stranke že 29. 12. 2010 vedela, da so zarubljeni predmeti last tožeče stranke in da od tedaj dalje ravna protipravno, ker predmete zadržuje in ker ji je z uporabo pravnih sredstev v izvršbi in z vlaganjem tožb onemogočila, da bi zarubljene predmete uporabljala.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - SODNE TAKSE
VDS00023185
ZPP člen 154, 154/2, 154/3, 155, 158, 158/1.
ustavitev postopka - odločitev o pravdnih stroških
Tožena stranka glede tožniku priznanega stroška sodne takse neutemeljeno uveljavlja zmotno uporabo tar. št. 2.3.1. ZST-1, po kateri se taksa za postopek zniža (s količnika 2, ki velja za postopek na splošno) na 0,70, če se postopek konča z umikom tožbe pred razpisom naroka za glavno obravnavo. Do umika tožbe je namreč prišlo po razpisu naroka za glavno obravnavo, poleg tega je sodišče prve stopnje sodno takso pravilno odmerjalo le v zvezi z vrednostjo prvotnega zahtevka, s katerim je tožnik v pretežnem delu uspel. Zato je tudi strošek sodne takse utemeljeno zajelo med stroške postopka, ki jih je tožena stranka dolžna povrniti tožniku.
Odobritev pogodbe je enostransko oblikovalno upravičenje zastopanega, s katerim se vzpostavi manjkajoča predpostavka pogodbe tako, kot da bi pooblaščenec imel pooblastilo zastopanega že ob njeni sklenitvi. Sama odobritev pogodbe je lahko tudi konkludentna, na primer na način, da zastopani obveznost iz pogodbe (delno) izvrši.
Dokler ima upnik na voljo izpolnitveni zahtevek, ne more namesto njega uveljavljati odškodninskega, saj odškodninski zahtevek pride v poštev šele po prenehanju izpolnitvenega. Do prenehanja izpolnitvenega zahtevka, ne da bi bil izpolnjen, pa lahko pride po volji upnika le z razdrtjem ali odpovedjo pogodbe.
predpogodba - prodajna pogodba - prodaja nepremičnine - sklenitev glavne pogodbe - prevzem dolga - obličnost pogodbe - prevzemnik dolga - izpolnitev prevzemnika dolga - sprememba dolžnika - učinki pogodbe o prevzemu dolga - pogodbene stranke - način plačila - način izpolnitve - kupnina - prevara - napake volje - izpodbojnost pogodbe - uveljavljanje napake volje
S prevzemom dolga v obstoječem obligacijskem razmerju pride do spremembe dolžnika. Prevzemnik dolga ne odgovarja poleg dolžnika, ampak stopi na njegovo mesto v delu oziroma v obsegu, v katerem prevzame dolg. S tem ne nastane nova obveznost, temveč se obveznost le spremeni, medtem ko pri dvostranskih obveznostih upnik in dolžnik še naprej ostaneta na zvezi. Podpis prevzemnika dolga na predpogodbi zato ni potreben.
Neutemeljen je pritožbeni očitek procesne kršitve pravil o dokaznem bremenu iz 212. člena ZPP, češ da naj bi sodišče prve stopnje na toženko prevalilo dokazno breme o negativnem dejstvu, da dobropisa ni ponaredila. Toženka, ki se je plačilu zahtevanih zneskov upirala z ugovorom, da ji je tožnica izdala dobropis v višini 4.001,60 EUR, tožnica pa je te trditve prerekala, bi morala za svoj uspeh v tej pravdi dokazati, da ji je dobropis, na katerega se sklicuje, izdala tožnica. Čeprav je sodišču o tem predložila pisni dokument, je tožnica sodišče z nasprotnimi dokazi (predvsem z zaslišanji strank in prič, pa tudi s številnimi indici) uspela prepričati, da dokumenta ni izdala ona, toženki pa tega z ostalimi dokazi ni uspelo ovreči. Ne gre torej zato, da bi ji sodišče naložilo breme dokazovanja negativnega dejstva, ampak zato, da ji s svojimi dokazi v tej pravdi ni uspelo ovreči aktualnega dokaznega uspeha tožnice.
Kakšno težo ima posamezen dokaz v razmerju do drugih dokazov, sodišče presoja glede na vse okoliščine konkretnega primera, v okviru načela proste presoje dokazov. Tako je tudi v tej zadevi prvostopenjsko sodišče sicer vzelo na znanje tudi okoliščine v zvezi z nastankom (tiskom) listine, prav tako je primerjalo vse izdane dobropise, a je glede na uspeh celotnega dokaznega postopka in glede na številne druge indice (naštete zlasti v 15. točki prvostopenjske obrazložitve), ki so vsak na svoj način potrjevali resničnost tožničinih trditev, sledilo tožnici in ne toženki.
Uredba (ES) št. 864/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o pravu, ki se uporablja za nepogodbene obveznosti ( Rim II ) člen 1. Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 1. ZPP člen 17, 18.
pristojnost slovenskega sodišča - uporaba italijanskega prava
V skladu s prej citirano uredbo, po kateri se tožba v zadevah v zvezi z delikti ali kvazidelikti vloži pred sodišči v kraju, kjer je prišlo ali lahko pride do škodnega dogodka, je po mnenju prvega sodišča treba za državo, v kateri je nastala škoda, šteti Italijo.