URS člen 13, 14, 14/2, 50. SZ-1 člen 87, 87/5, 110. ZPP člen 13.
razveza zakonske zveze - določitev najemnika stanovanja po razvezi zakonske zveze - neprofitno najemno stanovanje - prepoved diskriminacije - pravica do socialne varnosti - državljanstvo Republike Slovenije - predhodno vprašanje
Načelo enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave) ne pomeni, da zakon ne bi smel različno urejati položaja državljanov RS v primerjavi s položajem državljanov tretjih držav. Že sama Ustava (13. člen) dopušča, da zakonodajalec omeji krog upravičencev do določene pravice glede na državljanstvo. Tudi pravica do socialne varnosti (ki se zagotavlja tudi z dodeljevanjem najemnih neprofitnih stanovanj) je na ustavnem nivoju zagotovljena le državljanom Republike Slovenije (50. člen Ustave), socialne pravice tujcev pa so predmet zakonske ureditve, pri čemer zakonodajalca veže načelo enakega varstva pravic.
predpogodba - prodajna pogodba - prodaja nepremičnine - sklenitev glavne pogodbe - prevzem dolga - obličnost pogodbe - prevzemnik dolga - izpolnitev prevzemnika dolga - sprememba dolžnika - učinki pogodbe o prevzemu dolga - pogodbene stranke - način plačila - način izpolnitve - kupnina - prevara - napake volje - izpodbojnost pogodbe - uveljavljanje napake volje
S prevzemom dolga v obstoječem obligacijskem razmerju pride do spremembe dolžnika. Prevzemnik dolga ne odgovarja poleg dolžnika, ampak stopi na njegovo mesto v delu oziroma v obsegu, v katerem prevzame dolg. S tem ne nastane nova obveznost, temveč se obveznost le spremeni, medtem ko pri dvostranskih obveznostih upnik in dolžnik še naprej ostaneta na zvezi. Podpis prevzemnika dolga na predpogodbi zato ni potreben.
Neutemeljen je pritožbeni očitek procesne kršitve pravil o dokaznem bremenu iz 212. člena ZPP, češ da naj bi sodišče prve stopnje na toženko prevalilo dokazno breme o negativnem dejstvu, da dobropisa ni ponaredila. Toženka, ki se je plačilu zahtevanih zneskov upirala z ugovorom, da ji je tožnica izdala dobropis v višini 4.001,60 EUR, tožnica pa je te trditve prerekala, bi morala za svoj uspeh v tej pravdi dokazati, da ji je dobropis, na katerega se sklicuje, izdala tožnica. Čeprav je sodišču o tem predložila pisni dokument, je tožnica sodišče z nasprotnimi dokazi (predvsem z zaslišanji strank in prič, pa tudi s številnimi indici) uspela prepričati, da dokumenta ni izdala ona, toženki pa tega z ostalimi dokazi ni uspelo ovreči. Ne gre torej zato, da bi ji sodišče naložilo breme dokazovanja negativnega dejstva, ampak zato, da ji s svojimi dokazi v tej pravdi ni uspelo ovreči aktualnega dokaznega uspeha tožnice.
Kakšno težo ima posamezen dokaz v razmerju do drugih dokazov, sodišče presoja glede na vse okoliščine konkretnega primera, v okviru načela proste presoje dokazov. Tako je tudi v tej zadevi prvostopenjsko sodišče sicer vzelo na znanje tudi okoliščine v zvezi z nastankom (tiskom) listine, prav tako je primerjalo vse izdane dobropise, a je glede na uspeh celotnega dokaznega postopka in glede na številne druge indice (naštete zlasti v 15. točki prvostopenjske obrazložitve), ki so vsak na svoj način potrjevali resničnost tožničinih trditev, sledilo tožnici in ne toženki.
ZZZDR člen 5a, 88, 90, 90/1. OZ člen 5, 32, 86. ZMatR člen 20. Konvencija ZN o otrokovih pravicah člen 8.
izjava o očetovstvu - priznanje očetovstva - priznanje očetovstva pred Centrom za socialno delo (CSD) - ničnost izjave o priznanju očetovstva - varovanje koristi otroka - nepreklicna izjava
Izjava očeta o priznanju očetovstva in izjava matere o soglasju k temu priznanju nista preklicljivi (20. člen ZMatR). Že dane izjave o priznanju očetovstva so nepreklicljive zato, ker vplivajo na otrokov osebni status in jih zato ni mogoče poljubno spreminjati s spremembami izjav. Z ugoditvijo tožbenemu zahtevku na ugotovitev ničnosti izjave o priznanju očetovstva, na podlagi hipotetične koristi mladoletne deklice, je tožnik dosegel natančno to. To pa je v nasprotju z načelom prepovedi zlorabe pravic. Tožniku je treba odreči sodno varstvo, ker je njegovo ravnanje v času, ko si je našel drugo partnerico in začel uveljavljati ničnost izjave o očetovstvu po splošnih in obče sprejetih pravilih nepošteno, ugoditev tožbenemu zahtevku pa nasprotuje načelu vestnosti in poštenja.
predlog za vzpostavitev etažne lastnine - nedokončana etažna lastnina - namen ZVEtL - retroaktivna uporaba predpisa - dokazni standard verjetnosti - sprememba katastrskega vpisa - posamezni del stavbe - domneve - dokazna pravila - podstrešje - adaptacija (gradnja) podstrešja - podstrešne sobe kot posamezni deli stavbe - pravni naslov za pridobitev lastninske pravice - udeleženec v nepravdnem postopku - upravnik stanovanjske stavbe - skupnost etažnih lastnikov kot stranka postopka
Udeleženci so lastninsko pravico uveljavljali na podlagi prvega in drugega odstavka 21. člena ZVEtL-1, ki kot poseben primer pravnega naslova pridobitelja šteje tudi primer, ko so izpolnjeni pogoji iz 116. člen SZ za vpis v zemljiško knjigo na podlagi gradbenega dovoljenja oziroma odločbe o dovolitvi priglašenih del.
V skladu z dokaznimi pravili in domnevami, vsebovanimi v določbah 19. do 21. člena ZVEtL-1, so bolj verjetne trditve udeležencev o lastninski pravici na celotnih posameznih delih z ID št. ...-37-1 in ...-37-2, kot trditve predlagatelja o manjši kvadraturi teh delov.
nepravdni postopek - postopek za določitev odškodnine - vrnitev zaplenjenega premoženja - stroški nepravdnega postopka - plačilo stroškov - zavezanec za plačilo odškodnine za zaplenjeno premoženje
V skladu s 104. členom ZNP stroške postopka trpi udeleženec, ki mu je naloženo plačilo odškodnine. Gre za izjemo od splošne ureditve iz 35. člena ZNP. Sodišče, ki je ugotovilo, da sta zavezanki za plačilo odškodnine oziroma vrnitev nepremičnin v naravi prva in druga nasprotna udeleženka, je zato tema pravilno naložilo v plačilo stroške predlagateljev.
OZ člen 131, 131/1, 131/2, 171, 171/1, 179, 179/1. ZPP člen 154, 154/1.
neskrbnost - odškodnina za duševne bolečine zaradi skaženosti - brazgotine - stroški pravdnega postopka - delni uspeh v pravdi - ločeno vrednotenje uspeha pravdnih strank po temelju in višini - plačilo v dobro proračuna rs - odgovornost delodajalca za škodo, ki jo delavec utrpi na delu - krivdna odgovornost delodajalca - poškodba na gradbišču - soprispevek oškodovanca
V konkretnem primeru ni podana objektivna odgovornost toženkinega zavarovanca. Mokre deske ne predstavljajo nevarne stvari. Poleg tega se tožnik ni poškodoval pri opravljanju del, ki bi jih bilo mogoče opredeliti kot nevarna, ampak pri sestopu z delovišča po stopnicah, kar ni nevarno opravilo. Pritožbeno opozorilo, da je bil delodajalec dolžan poskrbeti za ustrezno deponiranje demontiranega materiala, utemeljuje sklep, da je delodajalec opustil dolžno ravnanje, ne pa tudi, da gre za vir povečane škodne nevarnosti, ki ga je mogoče z ustreznimi ukrepi zmanjšati na sprejemljivo raven.
V nasprotju z načelom poštenega sojenja bi bilo, da bi toženca bremenili stroški, ki mu jih je tožeča stranka povzročila z vložitvijo neutemeljenega zahtevka.
Po prvem odstavku 156. člena ZPP mora stranka ne glede na izid pravde povrniti nasprotni stranki stroške, ki jih je povzročila po svoji krivdi ali po naključju, ki se je njej primerilo. Ne drži ugotovitev sodišča prve stopnje, da v vmesnem času od izpolnitve zahtevka do umika tožbe ni bilo opravljeno nobeno pravdno dejanje, saj je v tem času potekal celo pritožbeni postopek. O pritožbenih stroških tožene stranke, ki se nanašajo na sporno izpolnitev zahtevka, je potrebno odločiti po pravilu kritja separatnih stroškov, sicer pa upoštevati delež uspeha v pravdi.
ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-3, 169. ZDavP-2 člen 145, 145/2, 145/2-9, 208.
izvršba na nepremičnino - dom dolžnika - seznam izvršilnih naslovov kot izvršilni naslov - sorazmernost med višino terjatve in vrednostjo predmeta izvršbe - možnost poplačila iz drugega dolžnikovega premoženja - pritožba kot nesuspenzivno pravno sredstvo v davčnem postopku - človekove pravice - varstvo lastnine
Ne določba 169. člena ZIZ, ne odločbe ESČP, izdane v podobnih primerih (na primer zadeva Vaskrsič proti Sloveniji) ne utemeljujejo posplošenega zaključka, da bi bila v vseh primerih izključena izvršba na nepremičnino, ki je dolžnikov dom, ampak je potrebno upoštevati okoliščine vsakega konkretnega primera, zlasti višino terjatve in s tem povezano sorazmernost med terjatvijo in vrednostjo dolžnikovih nepremičnin ter možnost poplačila iz preostalega dolžnikovega premoženja. V primerih, ko terjatev ni relativno nizka in ne gre za očitno nesorazmerje, v tej fazi postopka (ko še ni ugotovljena vrednost nepremičnine) sodišče nima zadostnih informacij za presojo, ali je podana sorazmernost med predlaganimi sredstvi in predmeti izvršbe v primerjavi z višino terjatve.
Pritožba ne more uspeti niti z navedbami o tem, da zakonska ureditev glede nesuspenzivnosti pritožbe v davčnem postopku, ki ima za posledico, da se izvršilni postopek vodi že na podlagi nepravnomočne odločbe o odmeri davka, ki je izvršilni naslov, predstavlja poseg v njene ustavne pravice in pravico iz 1. člena prvega Protokola k EKČP. V konkretnem primeru, ko gre za postopek sodne izvršbe na nepremičnine, je potrebno upoštevati tudi določbe ZIZ in pravna sredstva, ki jih slednji zagotavlja, zlasti možnost predlagati odlog v primeru, ko dolžnik meni, da mu grozi nastanek nenadomestljive oziroma težko nadomestljive škode, kot tudi ostala procesna jamstva.
dodatek za delovno dobo - regres za letni dopust - zakonske zamudne obresti
Tožnik ni izkazal, da bi svojega delodajalca predhodno seznanil z doseženo delovno dobo v Srbiji, niti da bi kdajkoli prej od toženke zahteval plačilo dodatka za delovno dobo. Zato je bil tožbeni zahtevek za zakonske zamudne obresti od neto zneskov pred 4. 10. 2016 zavrnjen. Zamudne obresti začnejo teči takrat, ko pride dolžnik v zamudo s plačilom ali če dolžnik svoje obveznosti ne izpolni v roku, ki je določen za izpolnitev obveznosti. Ker toženka s strani tožnika ni bila seznanjena o dolžini delovne dobe, mu ob vsakokratnem izplačilu plače tudi ni mogla plačati pripadajočega dodatka za delovno dobo. Toda OZ v drugem odstavku 299. člena določa, da če rok za izpolnitev ni določen, pride dolžnik v zamudo, ko upnik ustno ali pisno, z opominom ali z začetkom kakšnega postopka, katerega namen je doseči izpolnitev obveznosti, zahteva od njega, naj izpolni svojo obveznost. Zato je tožnik do zamudnih obresti upravičen od vložitve tožbe, torej od 4. 10. 2016 dalje.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00023233
ZGD-1 člen 7, 472.. KZ-1 člen 196, 196/1.. OZ člen 131, 131/1.. ZPP člen 14.
kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev - direktor - zakoniti zastopnik družbe - kazenska sodba
Tožnik je v obravnavani zadevi s tožbo zahteval plačilo svojih terjatev iz delovnega razmerja, o katerih je bilo odločeno z zamudno sodbo in glede katerih je bila izvršba neuspešna, od toženca - direktorja in družbenika družbe, pri kateri je bil zaposlen, po končanem kazenskem postopku, v katerem je bil toženec obsojen zaradi storitve kaznivega dejanja kršitve temeljnih pravic delavcev na škodo tožnika (zaradi neplačevanja plač in regresa za letni dopust). Toženec kot direktor oz. zakoniti zastopnik družbe in družbenik družbe z omejeno odgovornostjo, ki je storil kaznivo dejanje na škodo tožnika, je odškodninsko odgovoren tožniku (kot delavcu družbe) po splošnih pravilih civilnega prava.
Kadar temelji tožbeni zahtevek na istem dejanskem stanju, na podlagi katerega je že bilo odločeno v kazenskem postopku, je pravdno sodišče v skladu z določbo 14. člena ZPP vezano na pravnomočno obsodilno sodbo, izdano v kazenskem postopku, glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca.
pritožba zoper sklep o ugovoru zoper nalog za plačilo sodne takse - nepravilna odmera sodne takse - omejitev vrednosti spornega predmeta
Ustavno sodišče RS je z odločbo opr. št. U-I-46/15-15 z dne 25. 4. 2018 odločilo, da se prvi odstavek 21. člena v zvezi s tabelo iz 16. člena ZST-1 razveljavi v delu, ki določa višino sodnih taks pri vrednosti spornega predmeta nad 500.000,00 EUR.
Najvišja vrednost spornega predmeta, od katere se taksa odmerja, je 500.000,00 EUR.
določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - skupni del stavbe - parkirišče - ničnost pravnega posla - stanovanjska soseska - razpolaganje s skupnim delom stavbe - dobra vera kupca - izjema od pravila
Pravni posli, katerih predmet je razpolaganje s skupnimi deli stavb, so absolutno nični, česar morebitna dobra vera kupca ne more sanirati.
Dobra vera kupca ni bila podana, saj parcele v naravi predstavljajo parkirišča, ki so jih in jih še vedno uporabljajo stanovalci stanovanjske soseske, kar je pri pridobitelju nedvomno moralo vzbuditi dvom v pravilnost zemljiškoknjižnega stanja prodajalca takšnih parcel. Zato o izjemi iz četrtega odstavka 44. člena ZVETL-1 ni mogoče govoriti in velja, da je zemljišče, ki ga je sodišče ugotovilo kot pripadajoče, last lastnikov stavbe.
Dogovor o oderuških obresti, ki so vračunane v glavnico, ne pomeni ničnost celotnega posla, ampak delno ničnost. Pogodba ostane v veljavi za dovoljene pogodbene obresti in glavnico.
Ker je možna fizična delitev v sorazmerju s solastniškimi deleži, podlage za izplačilo deleža v denarju ni. Civilna delitev pa se opravi le takrat, ko fizična delitev ni mogoča.
vodenje poslov družbe - odgovornost poslovodstva za opustitve
Pritožbeno sodišče sicer soglaša z navedbami tožene stranke, da upravi ni treba koordinirati, nadzorovati in odgovarjati za vsako ravnanje vsakega zaposlenega, kar še zlasti ne velja za rutinska opravila, ki jih od zaposlenih terja vsakodnevno izvajanje dejavnosti gospodarske družbe in da se postrožena odgovornost za delo sodelavcev, v konkretnem primeru strokovnih služb, po citirani sodbi VS RS nanaša le na posle, ki niso del rutine v rednem poslovanju, temveč imajo za družbo poseben pomen in posebne ekonomske učinke. Pritožbeno sodišče pa ne soglaša s pritožbenimi navedbami tožene stranke, ki pa jih tožena stranka v postopku na prvi stopnji tudi ni uveljavljala, da je šlo za tak rutinski posel oziroma za opravila rednega poslovanja družbe, za katerega koordinacija in nadzor s strani uprave ni bil potreben in posledično ta ni odgovorna, tudi v obravnavanem primeru. Nedvomno je šlo pri obravnavanem projektu za poseben posel izven običajnega oziroma rednega poslovanja družbe tožeče stranke, je odločitev za sklenitev sporne zakupne pogodbe terjala še toliko večjo pozornost, pridobitev ustreznih informacij, organizacijo in nadzor nad delom vseh pristojnih služb s strani tožene stranke.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 41, 41/1, 45, 45/3, 51, 52.
plačilo nagrade in stroškov izvedenca - ustno in pisno izvedensko mnenje
Ob dejstvu, da bi izvedencu pripadala nagrada za ustno podajo mnenja, ki je ni priglasil, saj je bilo na naroku določeno, da bo na vprašanja, na katera ni mogel odgovoriti ustno, odgovoril pisno, je po prepričanju sodišča druge stopnje v danih okoliščinah upravičen do plačila nagrade za pisno izdelavo dopolnitve mnenja, pri čemer so nagrade za pisno dopolnitev mnenja in ustno podajanje mnenja določene v enakih zneskih glede na zahtevnost mnenja (51. in 52. člen Pravilnika).
skupno premoženje zakoncev - obseg skupnega premoženja
Ker je med pravdnima strankama sklenjen sporazum z dne 1. 4. 2016, se šteje, da sta pravdni stranki z njim uredili vse glede v času skupnega življenja pridobljenega premoženja, torej ugotovili njegov obseg in se dogovorili o načinu njegove delitve, in sicer tako, da tožnik ostane izključni lastnik nepremičnine parc. št. ... k.o. ..., da znaša vrednost toženkinega deleža na tej nepremičnini 60.000,00 EUR in ji bo ta znesek tožnik v roku 6 mesecev prispeval pri pokritju stroškov nakupa stanovanja, ali pa ji ta znesek v istem roku izročil, v primeru zamude pa plačal tudi zakonske zamudne obresti.
začasna odredba - regulacijska začasna odredba - izpraznitev in izročitev stanovanja - pogoji za izdajo začasne odredbe - začasna ureditev spornega razmerja - izdaja začasne odredbe v pravdnem postopku
Sodišče prve stopnje ni upoštevalo, da je bil predlog za izdajo začasne odredbe vložen med postopkom, v katerem je bila že vzpostavljena kontradiktornost in je toženka že imela možnost nasprotovati zahtevku oziroma se o njem izjaviti, pa niti sama ne trdi, da bi imela podlago za uporabo spornega poslovnega prostora, ki ga noče izročiti (le) zato, ker se ne strinja s kvaliteto in lokacijo nadomestnih prostorov, ki jih tožnica sploh ni dolžna zagotoviti. Zaradi navedenega in ker se je sodišče prve stopnje postavilo na stališče, da je izdaja regulacijske začasne odredbe na podlagi predpostavke iz tretje alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ a priori izključena, položaja oziroma interesov pravdnih strank (v okoliščinah konkretnega primera) ni dovolj celovito pretehtalo.