CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00021870
ZPND člen 4, 4/2.
nasilje v družini - preprečevanje nasilja v družini - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - žrtev nasilja v družini - izvedba dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - upravičeni razlogi za zavrnitev dokazov
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da so besede nasprotnega udeleženca in opisana dejanja pri predlagateljici, ki jih pokriva pojem nasilja, nedvomno povzročili strah, ponižanje, občutek manjvrednosti, ogroženosti in stisko. Pravilno je zato ugotovilo, da je podana podlaga za izrek ukrepov po ZPND tako glede predlagateljice kot tudi glede mladoletnih hčera udeležencev (primerjaj drugi odstavek 4. člena ZPND). Sodišče je namreč nasilje ugotovilo tudi v zvezi s starejšo hčerko B., priča nasilju pa je bila tudi mlajša hči C.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00022101
OZ člen 393, 393/2. ZPP člen 337, 337/1, 458, 458/1.
dobava toplotne energije - pogodba o dobavi toplotne energije - delilnik stroškov za ogrevanje - skupno odjemno mesto - dogovor o načinu delitve stroškov - ključ delitve stroškov dobave toplote - sprememba delilnika - sprememba ključa delitve - soglasje odjemalcev - deljive obveznosti - spor majhne vrednosti - nedovoljene pritožbene novote
V način delitve obveznosti med več dolžnikov tožeča stranka kot dobavitelj toplote ne more posegati, pač pa lahko (in mora) skupno obveznost odjemalcev mednje razdeliti le upoštevajoč ta ključ (delilnik).
Solastniki oziroma odjemalci morajo dobavitelju dostaviti delilnik stroškov med posameznimi lastniki stanovanj (s katerim so ti soglašali), enako velja za vsako spremembo načina delitve stroškov. Zgolj sprememba posesti posameznih delov nepremičnine (in v zvezi s tem posredovani zapisnik o primopredaji stanovanja), nima avtomatičnega vpliva na delitev stroškov.
nepravdni postopek - postopek za določitev odškodnine - vrnitev zaplenjenega premoženja - stroški nepravdnega postopka - plačilo stroškov - zavezanec za plačilo odškodnine za zaplenjeno premoženje
V skladu s 104. členom ZNP stroške postopka trpi udeleženec, ki mu je naloženo plačilo odškodnine. Gre za izjemo od splošne ureditve iz 35. člena ZNP. Sodišče, ki je ugotovilo, da sta zavezanki za plačilo odškodnine oziroma vrnitev nepremičnin v naravi prva in druga nasprotna udeleženka, je zato tema pravilno naložilo v plačilo stroške predlagateljev.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSC00023324
OZ člen 103, 352, 352/1. ZPP člen 108, 108/4.
realizacija - pogodba o upravljanju - odstop naročnika od pogodbe - zastaranje - odškodnina zaradi neutemeljenega odstopa od pogodbe
Po realizaciji tako pogodbe kot odstopa je stvar notranjega razmerja med toženci in upravnikom, ali je ta imel zadosti glasov etažnih lastnikov glede na solastne deleže za obe dejanji. Ne drži, da se šele od dopolnitve šteje, da je bila tožba popolna in sposobna za obravnavanje. Tožnik je bil v pogodbenem razmerju z etažnimi lastniki, ki jih je zastopal upravnik kot zakoniti zastopnik. Zato je za zamudo tožencev zadoščal poziv zakonitemu zastopniku brez posebnega dostavka, da se nanaša na etažne lastnike.
ZPP člen 154, 154/1, 155, 155/1. ZIZ člen 21, 21/1, 56, 76, 76/1.
ugovor po izteku roka - razveljavitev izvršilnega naslova - potrebni stroški postopka - obrazložena vloga - nedenarna obveznost - dajatveni del - načelo stroge formalne legalitete izvršilnega postopka - primernost izvršilnega naslova za izvršbo - ugotovitvena sodba - nezakonito prenehanje delovnega razmerja
Le pri odločitvi o rednem ugovoru ima sodišče prve stopnje zakonsko pooblastilo, da razveljavi sklep o izvršbi, v fazi odločanja o ugovoru po izteku roka, ko je sklep o izvršbi že pravnomočen, pa lahko le še ustavi izvršilni postopek in razveljavi opravljena izvršilna dejanja.
V sistemu varstva delavca pred nezakonitim prenehanjem pogodbe o zaposlitvi je pravilno razlikovati dve temelji obliki sodnega varstva: reintegracijski zahtevek (vrnitev na delo), katerega cilj je nadaljevanje delovnega razmerja, kakor da nezakonitega prenehanja ne bi bilo, in sodna razveza pogodbe o zaposlitvi, ker delovnega razmerja ni mogoče nadaljevati, pri čemer je delavec upravičen do denarnega povračila (118. člen Zakona o delovnih razmerjih - v nadaljevanju ZDR-1).1 Če ni možno nadaljevati delovnega razmerja, sodišče razveže pogodbo o zaposlitvi (oblikovalni del) in prisodi denarno povračilo zaradi nezakonitega prenehanja pogodbe o zaposlitvi (dajatveni del). Če je delovno razmerje mogoče nadaljevati, pa je ugotovljeno nezakonito prenehanje in hkrati ugodeno še reintegracijskemu zahtevku (dajatveni del), kot je bil primer tudi v obravnavanem izvršilnem naslovu.
Načelo prepovedi povzročanja škode (10. člen OZ) ni neposredno uporabno, ampak se ga uporablja ob izpolnitvi predpostavk, ki jih določa OZ v 131. do 189. členu. Ta prepoved ima zato kot temeljno načelo pomen vrednostnega merila, ki terja, da ravnamo sorazmerno in s pravo mero, usmerja pa tudi vsebinsko opredeljevanje ene izmed predpostavk splošnega civilnega delikta, to je nedopustnosti ravnanja. V zvezi s tem se v sodni praksi poudarja, da za nedopustnost zato zadošča, da je ravnanje (storitev ali opustitev) na splošno nedopustno, in ni treba, da bi bilo s pravno normo posebej prepovedano ali zapovedano, vrednostno merilo, ali je določeno ravnanje protipravno, pa je predvidljivost negativne posledice. Vendar pa to ne pomeni, da za odškodninsko odgovornost zadostuje že vsaka povzročitev škode, ki je predvidljiva. Veliko je tako primerov, pri katerih je škoda sicer predvidljiva, a po splošnem prepričanju ne pomenijo nedovoljene povzročitve škode. S predvidljivostjo nastanka škode je zato protipravnost zgolj indicirana, je pa izključena, če obstoji pravna podlaga, ki tako ravnanje opravičuje.
končanje stečajnega postopka - končno poročilo stečajnega upravitelja
Stečajni postopek, ki se začne nad pravno osebo, se lahko konča na dva načina in sicer: z razdelitvijo stečajne mase upnikom ali brez razdelitve stečajne mase. V konkretnem primeru se je končal z razdelitvijo stečajne mase upnikom s prednostnimi terjatvami.
Dokler razdelitvena masa ne zadošča za celotno plačilo terjatev predhodnega vrstnega reda, ki jih je treba upoštevati pri razdelitvi, ni dovoljeno začeti plačevati terjatev poznejšega vrstnega reda.
Pritožnik z nekonkretiziranimi pritožbenimi trditvami, da „vsi vemo, da določeni ima premoženje“, ni uspel ovreči pravilnosti izjave stečajnega upravitelja, da je izvedel vsa dejanja, ki jih je bilo treba opraviti v stečajnem postopku v zvezi s tem zakonom, na kateri temelji odločitev o končanju stečajnega postopka in razrešitvi upravitelja.
motenje posesti - pravica do posesti - lastništvo nepremičnine
Odločilni dejstvi, ki ju je moralo ugotoviti in upoštevati sodišče, sta, ali je tožnik pred opisanim posestmotitvenim ravnanjem tožencev imel sporni del ceste v posesti na način, da je cesto uporabljal za vožnje in ali sta toženca s svojim ravnanjem motila, oziroma preprečila tožniku vožnje. Ali je imel tožnik pravico do posesti na sporni poti, ni pomembno, prav tako ni pomembno lastništvo nepremičnine, po kateri teče sporna cesta.
odškodninska odgovornost delodajalca - krivdna odgovornost - poštar - ugriz psa - varnost pri delu
Delodajalec zagotavlja delavcem varno in ustrezno delovno okolje na tak način, da želi preprečiti, da bi do napada psa sploh prišlo, zato delavce, kot izhaja iz dokaznega postopka pred sodiščem prve stopnje, uči, da se v primeru ogroženosti niso dolžni izpostavljati takim nevarnostim in lahko odklonijo dostavo pošte ter obvestijo upravnika pošte. V obravnavanem primeru nevarnost ni grozila in tožnica je očitno ocenila, da lahko pošto varno dostavi (za to, da je opravila to oceno, je bila s strani delodajalca ustrezno poučena), vendar pa je nato prišlo do nepričakovanega dogodka, ko se je sicer privezan pes zaradi dotrajanosti verige uspel strgati. Takega, nepričakovanega dogodka, ki izvira iz sfere lastnika psa, ni mogoče vključiti v primere, ki bi jih moral in mogel delodajalec predvideti in preprečiti ter delavce poučevati o ravnanju, če do njega pride. Nasprotno stališče bi vzpostavilo objektivno odgovornost delodajalca, a delo pismonoše ni nevarna dejavnost.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSC00022559
ZTLR člen 28, 28,/2, 28/4, 72, 72/3. SPZ člen 9, 43, 43/2, 269. ZPP člen 76, 77. BHSPV člen 2.
procesna sposobnost - katoliška cerkev kot gospodarski subjekt - pogoji za priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini - priposestvovanje nepremičnin v družbeni lastnini - dobrovernost posestnika - zakonita in dobroverna posest
Sposobnost biti stranka je sposobnost biti nosilec pravic in obveznosti v procesnem razmerju in ustreza pravni sposobnosti po materialnem pravu. Glede cerkvenih institucij Katoliške cerkve, kakršna je tudi tožnica, ratificiran Sporazum med Republiko Slovenijo in Svetim sedežem o pravnih vprašanjih (Uradni list RS št. 13/2004 z dne 12. 12. 2004) v 2. členu določa, da se Katoliški cerkvi priznava pravna osebnost, pravna osebnost pa se priznava tudi vsem teritorialnim in personalnim cerkvenim institucijam s sedežem v Republiki Sloveniji, ki imajo to osebnost po normah kanonskega prava, in ki jih mora cerkvena oblast v skladu s pravnim redom RS priglasiti pristojnemu državnemu organu, da jih registrira. Po kanonu 115 Zakonika cerkvenega prava je župnija trajno ustanovljena skupnost vernikov v delni Cerkvi, katere pastoralna skrb je pod oblastjo krajevnega škofa zaupana župniku; župnijo ustanovi, ukine ali prenese krajevni škof; zakonito ustanovljena župnija pa je pravna oseba. Iz izpiska iz portala AJPES, ki ga je predložila sama toženka (priloga B3), je razvidno, da je bila Župnija P. na dan 5. 9. 2016 vpisana v poslovnem registru. Procesna legitimacija tožnice Župnije P. v smislu njene sposobnosti biti stranka in pravdne sposobnosti (po 76. in 77. členu ZPP) je tako podana.
Po uveljavljenem enotnem stališču sodne prakse so tako bila državna (družbena) zemljišča izvzeta iz priposestovanja do prehoda družbene lastnine v zasebno lastnino, to pa na podlagi različnih privatizacijskih zakonov, ki so glede na posamezno vrsto nepremičnin določali pogoje za lastninjenje. Sporna kmetijska zemljišča so se tako prenesla iz družbene lastnine oziroma je na njih pridobila lastninsko pravico R. S., na podlagi 14. člena ZSKZ, to pa na podlagi samega zakona, ki je začel veljati 11. 3. 1993 (II Ips 323/2013). Torej bi upoštevna priposestvovalna doba, potrebna za pridobitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja, lahko začela teči šele 11. 3. 1993, ne pa tudi prej, ko so bila sporna kmetijska zemljišča še v družbeni lastnini.
Glede na neposredno povojno izročitev teh nepremičnin, ki so ji bile v času med svetovno vojno odvzete po okupatorski oblasti, s strani povojne oblasti (kar predstavlja pravni posel oziroma pravni naslov) in nadaljnje kar 69 let trajajoče neposeganje državnih organov v izvrševanje njenih tudi lastniških upravičenj na teh nepremičninah, pri čemer so jo tudi državni organi (GURS) očitno šteli kot lastnico teh nepremičnin, saj so jo kot takšno tudi obveščali o ukrepih v zvezi s temi nepremičninami, pa je bila tožnica tudi v opravičljivi zmoti glede veljavnega pravnega naslova pridobljene lastninske pravice na teh nepremičninah, na podlagi katerega je leta 1945 od povojne oblasti (ponovno) pridobila v posest te nepremičnine. Zapis v obrazložitvi odločbe Geodetske uprave z dne 25. 10. 2002, ki opozarja na neusklajenost zemljiškoknjižnega stanja pri parc. št. 870 k.o. ..., ker je v zemljiški knjigi vpisan še organ okupatorske oblasti iz druge svetovne vojne, ob takšnih okoliščinah ne predstavlja okoliščine, ki bi tožnici kot skrbni lastniški posestnici narekovala preveritev zemljiškoknjižnega stanja, kot je pravilno zaključilo tudi sodišče prve stopnje.
izdaja začasne odredbe - zavarovanje denarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe - verjeten obstoj neznatne škode - verjetna nevarnost za uveljavitev terjatve
Da je toženka stanovanje nameravala prodati, tudi po oceni pritožbenega sodišča utemeljuje obstoj nevarnosti, da bo uveljavitev tožnikove terjatve zaradi toženkinega ravnanja onemogočena ali precej otežena. Ta okoliščina namreč kaže na toženkin poskus razpolaganja s premoženjem, s katerim bi svoje nelikvidno premoženje pretvorila v likvidno, nevarnost hitrega občutnega zmanjšanja oziroma popolnega unovčenja te oblike premoženja pa je ravno zaradi toženkinega slabega dohodkovnega in socialnega stanja velika.
Upoštevaje navedeni preostanek kupnine (55.000 EUR), ki je nedvomno visok, in višino zavarovane denarne terjatve (13.000 EUR) bo toženki kljub njenemu slabemu dohodkovnemu stanju ostalo dovolj sredstev za preživetje. Ob tem gre pripomniti, da bi opozarjanje toženke na njene nizke dohodke utegnilo biti pravno pomembno v primeru, če njeno stanovanje (kot njeno edino premoženje) še ne bi bilo prodano. V sedanji situaciji pa to ni pravno relevantno.
predpogodba - prodajna pogodba - prodaja nepremičnine - sklenitev glavne pogodbe - prevzem dolga - obličnost pogodbe - prevzemnik dolga - izpolnitev prevzemnika dolga - sprememba dolžnika - učinki pogodbe o prevzemu dolga - pogodbene stranke - način plačila - način izpolnitve - kupnina - prevara - napake volje - izpodbojnost pogodbe - uveljavljanje napake volje
S prevzemom dolga v obstoječem obligacijskem razmerju pride do spremembe dolžnika. Prevzemnik dolga ne odgovarja poleg dolžnika, ampak stopi na njegovo mesto v delu oziroma v obsegu, v katerem prevzame dolg. S tem ne nastane nova obveznost, temveč se obveznost le spremeni, medtem ko pri dvostranskih obveznostih upnik in dolžnik še naprej ostaneta na zvezi. Podpis prevzemnika dolga na predpogodbi zato ni potreben.
Neutemeljen je pritožbeni očitek procesne kršitve pravil o dokaznem bremenu iz 212. člena ZPP, češ da naj bi sodišče prve stopnje na toženko prevalilo dokazno breme o negativnem dejstvu, da dobropisa ni ponaredila. Toženka, ki se je plačilu zahtevanih zneskov upirala z ugovorom, da ji je tožnica izdala dobropis v višini 4.001,60 EUR, tožnica pa je te trditve prerekala, bi morala za svoj uspeh v tej pravdi dokazati, da ji je dobropis, na katerega se sklicuje, izdala tožnica. Čeprav je sodišču o tem predložila pisni dokument, je tožnica sodišče z nasprotnimi dokazi (predvsem z zaslišanji strank in prič, pa tudi s številnimi indici) uspela prepričati, da dokumenta ni izdala ona, toženki pa tega z ostalimi dokazi ni uspelo ovreči. Ne gre torej zato, da bi ji sodišče naložilo breme dokazovanja negativnega dejstva, ampak zato, da ji s svojimi dokazi v tej pravdi ni uspelo ovreči aktualnega dokaznega uspeha tožnice.
Kakšno težo ima posamezen dokaz v razmerju do drugih dokazov, sodišče presoja glede na vse okoliščine konkretnega primera, v okviru načela proste presoje dokazov. Tako je tudi v tej zadevi prvostopenjsko sodišče sicer vzelo na znanje tudi okoliščine v zvezi z nastankom (tiskom) listine, prav tako je primerjalo vse izdane dobropise, a je glede na uspeh celotnega dokaznega postopka in glede na številne druge indice (naštete zlasti v 15. točki prvostopenjske obrazložitve), ki so vsak na svoj način potrjevali resničnost tožničinih trditev, sledilo tožnici in ne toženki.
vrnitev v prejšnje stanje - narok za glavno obravnavo - izostanek s prvega naroka za glavno obravnavo
Ker torej navedeno potrdilo ne potrjuje tožnikovih trditev o razlogu za zamujen narok za prvo glavno obravnavo 9. 6. 2017, jih ne potrjuje niti mnenje Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije z dne 25. 8. 2017 (list. št. 101), ki sicer potrjuje upravičenost potrdila z dne 13. 6. 2017.
Glede na obrazloženo je utemeljen pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje v nasprotju z določbami ZPP zaključilo, da je toženčev predlog za vrnitev v prejšnje stanje utemeljen in je s tem napačno uporabilo določbe ZPP, ki urejajo vrnitev v prejšnje stanje, izpodbijani sklep pa je posledično nepravilen.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - individualni odpust
V tožničinem primeru je šlo za individualni odpust. Tožena stranka se je resda zavezala k uporabi določenih ukrepov v smislu teh določb podjetniške kolektivne pogodbe, kar pa še ne pomeni, da je bila dolžna uporabiti vsa določila kolektivne pogodbe, ki se nanašajo na kolektivni odpust.
Tudi zapis v odpovedi, "da je delodajalec preveril, ali bi bilo delavko mogoče zaposliti pod spremenjenimi pogoji, vendar te možnosti ni bilo", ne pomeni, da je tožena stranka prevzela obveznost tožnici ponuditi drugo delovno mesto v smislu podjetniške kolektivne pogodbe. Predvsem pa tudi zakon ne predpisuje več tovrstne obveznosti delodajalca, da bi prišla v poštev uporaba institutov, ki so se nanašali na vprašanje pravilne izpolnitve te obveznosti po prej veljavnem ZDR.
Sodišče prve stopnje je svojo ugotovitev o nezakoniti odpovedi napačno oprlo tudi na ugotovitev, da tožena stranka ni upoštevala tožničine prednostne pravice do zaposlitve. V tej zadevi gre za spor o zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga in ne za spor o kršitvi prednostne pravice do zaposlitve, na katero se nanaša sporni ukrep tožene stranke.
sodna odločba o pravici do informacije in vpogleda - pravica družbenika do informacije in vpogleda - izvensodni postopek - dolgotrajnost postopka
Upoštevaje dolžino trajanja tega (izvensodnega) postopka glede na to, da je bila prva zahteva vložena že 28. 1. 2018, in potem, ko je predlagateljica pisno zahtevala informacije še najmanj dvakrat, je bila predlagateljica primorana sprožiti sodni postopek.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ŠPORTNO PRAVO
VSL00022684
OZ člen 131, 131/1, 140. ZPP člen 8, 254, 254/3, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 360, 360/3.
poškodba pri izvajanju športne aktivnosti - smučarski skoki - odgovornost športnega kluba - krivdna odgovornost - odgovornost trenerja - soprispevek oškodovanca - nedopustno ravnanje - trditveno in dokazno breme - neupoštevanje napotkov sodišča - prevzem tveganja negativne posledice - privolitev oškodovanca - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nepopolna dokazna ocena - ponovno zaslišanje izvedenca - nejasnosti v izvedenskem mnenju - vrnitev zadeve v novo sojenje
Odgovornost društva za poškodbo njenega člana na treningu smučarskih skokov je podana le v primeru, če je bil trening opravljen pod nadzorom oziroma po programu trenerja tega društva in če je hkrati izkazana vzročna zveza med opustitvijo dolžnega ravnanja trenerja pri izvedbi treninga in škodno posledico, ob upoštevanju morebitnega soprispevka člana, če tudi sam ni ravnal na način, s katerim bi lahko preprečil nastanek škode.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00021670
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 495. SPZ člen 115.
spor majhne vrednosti - postopek v sporu majhne vrednosti - upravnik - poslovna stavba - etažna lastnina - obratovalni stroški - fiksni stroški - razmerja med etažnimi lastniki - pravice in obveznosti na skupnih delih stavbe - način delitve obratovalnih stroškov - ključ delitve obratovalnih stroškov
Po 115. členu SPZ so pravice in obveznosti etažnih lastnikov na skupnih delih sorazmerne z njihovim solastniškim deležem, če zakon ali pogodba ne določa drugače. Zakonska obveznost plačila teh stroškov je, v odsotnosti drugačnega dogovora, torej neodvisna od tega, ali tožena stranka skupni del stavbe (v konkretnem primeru toplotno postajo) dejansko koristi ali ne.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00023233
ZGD-1 člen 7, 472.. KZ-1 člen 196, 196/1.. OZ člen 131, 131/1.. ZPP člen 14.
kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev - direktor - zakoniti zastopnik družbe - kazenska sodba
Tožnik je v obravnavani zadevi s tožbo zahteval plačilo svojih terjatev iz delovnega razmerja, o katerih je bilo odločeno z zamudno sodbo in glede katerih je bila izvršba neuspešna, od toženca - direktorja in družbenika družbe, pri kateri je bil zaposlen, po končanem kazenskem postopku, v katerem je bil toženec obsojen zaradi storitve kaznivega dejanja kršitve temeljnih pravic delavcev na škodo tožnika (zaradi neplačevanja plač in regresa za letni dopust). Toženec kot direktor oz. zakoniti zastopnik družbe in družbenik družbe z omejeno odgovornostjo, ki je storil kaznivo dejanje na škodo tožnika, je odškodninsko odgovoren tožniku (kot delavcu družbe) po splošnih pravilih civilnega prava.
Kadar temelji tožbeni zahtevek na istem dejanskem stanju, na podlagi katerega je že bilo odločeno v kazenskem postopku, je pravdno sodišče v skladu z določbo 14. člena ZPP vezano na pravnomočno obsodilno sodbo, izdano v kazenskem postopku, glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca.
pripoznava obveznosti - pisna pripoznava zastarane obveznosti - skrbnost dobrega gospodarstvenika - razlaga pogodb - dogovorjena pristojnost - uporaba slovenskega prava - nedopustna pritožbena novota
Sodišče prve stopnje pri presoji izjave glede na to, kako je objektivno videti (in ne kako jo dolžnik sam razume), ni imelo prav nobenih razlogov, da bi podvomilo v njen pomen oziroma v pravnoposlovno voljo tožene stranke, saj je njeno sporočilo povsem jasno.
Iskanje oziroma dokazovanje prave in resnične volje podpisnika izjave bi bilo ob smiselni uporabi 82. člena OZ potrebno le, če bi bila vsebina izjave objektivno sporna, takšna pa tudi po mnenju pritožbenega sodišča ni.