odškodninska odgovornost delodajalca - krivdna odgovornost - poštar - ugriz psa - varnost pri delu
Delodajalec zagotavlja delavcem varno in ustrezno delovno okolje na tak način, da želi preprečiti, da bi do napada psa sploh prišlo, zato delavce, kot izhaja iz dokaznega postopka pred sodiščem prve stopnje, uči, da se v primeru ogroženosti niso dolžni izpostavljati takim nevarnostim in lahko odklonijo dostavo pošte ter obvestijo upravnika pošte. V obravnavanem primeru nevarnost ni grozila in tožnica je očitno ocenila, da lahko pošto varno dostavi (za to, da je opravila to oceno, je bila s strani delodajalca ustrezno poučena), vendar pa je nato prišlo do nepričakovanega dogodka, ko se je sicer privezan pes zaradi dotrajanosti verige uspel strgati. Takega, nepričakovanega dogodka, ki izvira iz sfere lastnika psa, ni mogoče vključiti v primere, ki bi jih moral in mogel delodajalec predvideti in preprečiti ter delavce poučevati o ravnanju, če do njega pride. Nasprotno stališče bi vzpostavilo objektivno odgovornost delodajalca, a delo pismonoše ni nevarna dejavnost.
izdaja sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja - pravni pouk - učinki pravnomočnosti - pravica do pritožbe
V zvezi z izdajo izpodbijanega sklepa je sodišče ravnalo nepremišljeno, saj je ta sklep izdalo, ne da bi vedelo, kdaj je obdolženec prejel sodbo istega sodišča, kar je ključno za ustrezen pravni pouk na navedenem sklepu. Skladno z določbo tretjega odstavka 113.d člena ZP-1 zoper sklep, s katerim se predlog za vrnitev začasno odvzetega vozniškega dovoljenja zavrže ali zavrne, je dovoljena pritožba samo skupaj s pritožbo zoper sodbo o obdolžilnem predlogu, če pa je ta pravnomočna, pa s pritožbo zoper sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja. V času izdaje sklepa sodišča prve stopnje z dne 6. 2. 2019 sodba istega sodišča z dne 28. 1. 2019 še ni bila pravnomočna, temveč je to postala dva dni po tem, ko je sodišče izdalo izpodbijani sklep 6. 2. 2019, kar pomeni, da je le-to formalno pravno sicer podalo pravi pravni pouk, da zoper ta sklep ni posebne pritožbe in se lahko izpodbija v pritožbi zoper sodbo o obdolžilnem predlogu, vendar pa je na tak način dejansko obdolžencu to preprečilo, saj je obdolženec ta sklep sodišča prve stopnje prejel 11. 2. 2019, kar pomeni tri dni po pravnomočnosti navedene sodbe. V teh okoliščinah bi sodišče prve stopnje moralo počakati in se prepričati o datumu vročitve sodbe z dne 28. 1. 2019 obdolžencu, počakati na njeno pravnomočnost in zatem izdati navedeni sklep z ustreznim pravnim poukom, da obdolženec to odločitev lahko izpodbija v pritožbi zoper sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja.
ZFPPIPP člen 382, 382/1, 399, 399/1, 399/2, 399/3, 403, 403/1, 408, 408/1, 408/2, 408/2-2. KZ-1 člen 261, 261/3.
namen postopka osebnega stečaja - odpust obveznosti - namen odpusta obveznosti - terjatve, za katere učinkuje odpust obveznosti - terjatev, ugotovljena s pravnomočno odločbo (judikatna terjatev) - postopek odpusta obveznosti - ugovor upnika proti odpustu obveznosti - ovire za odpust obveznosti - pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu - podatki iz kazenske evidence - izbris obsodbe iz kazenske evidence - preizkusna doba
V primeru terjatve na povrnitev škode, povzročene namerno ali zaradi hude malomarnosti, odpust obveznosti za take terjatve ne učinkuje.
V prvem odstavku 399. člena ZFPPIPP navedeno prenehanje obveznosti se nanaša le na tiste obveznosti plačila terjatev upnikov, na katere učinkuje odpust obveznosti.
Za uresničitev namena postopka osebnega stečaja se predvideva, da dolžnik ima premoženje, iz katerega bodo vsi upniki stečajnega dolžnika poplačani hkrati in v enakih deležih.
Pravilni so razlogi sodišča prve stopnje, da iz kazenske evidence izbrisana obsodba ni ovira za odpust obveznosti. Vendar pri presoji obstoja ugovornih razlogov po tretjem odstavku 399. člena ZFPPIPP (ob upoštevanju ugotovitve pravnega temelja terjatev in premoženjskega položaja dolžnika) ni upoštevalo določbe drugega odstavka 408. člena ZFPPIPP.
prometna nesreča - odškodninska odgovornost - vzročna zveza - vzročna zveza med škodnim dogodkom in nastalo škodo - izvedba dokaza z izvedencem - dokaz z izvedencem medicinske stroke - neizvedba dokaza - zavrnitev izvedbe predlaganih dokazov - neobrazložena zavrnitev dokaznega predloga - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Tožeča stranka v pritožbi utemeljeno navaja, da bi sodišče prve stopnje moralo v zvezi s temeljem zahtevka izvesti tudi dokaz z izvedencem medicinske stroke. Ta dokaz je tožeča stranka predlagala že v tožbi, v pripombah zoper mnenje izvedenca cestnoprometne stroke pa je navedla, da vprašanje o tem, kakšni trki povzročajo telesne poškodbe, ni v domeni izvedenca cestnoprometne stroke in predlagala, da sodišče v zvezi s tem postavi izvedenca medicinske stroke. Po oceni pritožbenega sodišča je izvedenec medicinske stroke tisti, ki bo lahko, upoštevajoč tudi izvedensko mnenje izvedenca cestnoprometne stroke o tem, kakšne sile so delovale na telo tožeče stranke, kakšna je bila hitrost vozila zavarovanke tožene stranke in sprememba hitrosti vozila tožeče stranke med trkom (ter ostale ugotovitve izvedenca cestnoprometne stroke, ki jih bo štel za pomembne iz medicinskega vidika), podal mnenje, ali so zatrjevane poškodbe tožeče stranke nastale oziroma ali so nastale v predmetnem škodnem dogodku.
motenje posesti - ugovor litispendence - istovetnost tožbenega zahtevka - odstranitev ograje - izpolnitev obveznosti pred koncem glavne obravnave
Neutemeljena je pritožbena navedba tožeče stranke, da bi sodišče prve stopnje moralo ugoditi tudi zahtevku na odstranitev ograje. Ker je bila žična ograja v času zaključka glavne obravnave sodišča prve stopnje že odstranjena, pa četudi na podlagi sklepa o začasni odredbi v drugem sodnem postopku (ki poteka o vprašanju služnostne pravice tožeče stranke), je to razlog, da je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo takšen zahtevek.
Odobritev pogodbe je enostransko oblikovalno upravičenje zastopanega, s katerim se vzpostavi manjkajoča predpostavka pogodbe tako, kot da bi pooblaščenec imel pooblastilo zastopanega že ob njeni sklenitvi. Sama odobritev pogodbe je lahko tudi konkludentna, na primer na način, da zastopani obveznost iz pogodbe (delno) izvrši.
Dokler ima upnik na voljo izpolnitveni zahtevek, ne more namesto njega uveljavljati odškodninskega, saj odškodninski zahtevek pride v poštev šele po prenehanju izpolnitvenega. Do prenehanja izpolnitvenega zahtevka, ne da bi bil izpolnjen, pa lahko pride po volji upnika le z razdrtjem ali odpovedjo pogodbe.
vrnitev v prejšnje stanje - narok za glavno obravnavo - izostanek s prvega naroka za glavno obravnavo
Ker torej navedeno potrdilo ne potrjuje tožnikovih trditev o razlogu za zamujen narok za prvo glavno obravnavo 9. 6. 2017, jih ne potrjuje niti mnenje Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije z dne 25. 8. 2017 (list. št. 101), ki sicer potrjuje upravičenost potrdila z dne 13. 6. 2017.
Glede na obrazloženo je utemeljen pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje v nasprotju z določbami ZPP zaključilo, da je toženčev predlog za vrnitev v prejšnje stanje utemeljen in je s tem napačno uporabilo določbe ZPP, ki urejajo vrnitev v prejšnje stanje, izpodbijani sklep pa je posledično nepravilen.
skupno premoženje zakoncev - obseg skupnega premoženja
Ker je med pravdnima strankama sklenjen sporazum z dne 1. 4. 2016, se šteje, da sta pravdni stranki z njim uredili vse glede v času skupnega življenja pridobljenega premoženja, torej ugotovili njegov obseg in se dogovorili o načinu njegove delitve, in sicer tako, da tožnik ostane izključni lastnik nepremičnine parc. št. ... k.o. ..., da znaša vrednost toženkinega deleža na tej nepremičnini 60.000,00 EUR in ji bo ta znesek tožnik v roku 6 mesecev prispeval pri pokritju stroškov nakupa stanovanja, ali pa ji ta znesek v istem roku izročil, v primeru zamude pa plačal tudi zakonske zamudne obresti.
pripoznava obveznosti - pisna pripoznava zastarane obveznosti - skrbnost dobrega gospodarstvenika - razlaga pogodb - dogovorjena pristojnost - uporaba slovenskega prava - nedopustna pritožbena novota
Sodišče prve stopnje pri presoji izjave glede na to, kako je objektivno videti (in ne kako jo dolžnik sam razume), ni imelo prav nobenih razlogov, da bi podvomilo v njen pomen oziroma v pravnoposlovno voljo tožene stranke, saj je njeno sporočilo povsem jasno.
Iskanje oziroma dokazovanje prave in resnične volje podpisnika izjave bi bilo ob smiselni uporabi 82. člena OZ potrebno le, če bi bila vsebina izjave objektivno sporna, takšna pa tudi po mnenju pritožbenega sodišča ni.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - SODNE TAKSE
VDS00023185
ZPP člen 154, 154/2, 154/3, 155, 158, 158/1.
ustavitev postopka - odločitev o pravdnih stroških
Tožena stranka glede tožniku priznanega stroška sodne takse neutemeljeno uveljavlja zmotno uporabo tar. št. 2.3.1. ZST-1, po kateri se taksa za postopek zniža (s količnika 2, ki velja za postopek na splošno) na 0,70, če se postopek konča z umikom tožbe pred razpisom naroka za glavno obravnavo. Do umika tožbe je namreč prišlo po razpisu naroka za glavno obravnavo, poleg tega je sodišče prve stopnje sodno takso pravilno odmerjalo le v zvezi z vrednostjo prvotnega zahtevka, s katerim je tožnik v pretežnem delu uspel. Zato je tudi strošek sodne takse utemeljeno zajelo med stroške postopka, ki jih je tožena stranka dolžna povrniti tožniku.
začasna odredba - regulacijska začasna odredba - izpraznitev in izročitev stanovanja - pogoji za izdajo začasne odredbe - začasna ureditev spornega razmerja - izdaja začasne odredbe v pravdnem postopku
Sodišče prve stopnje ni upoštevalo, da je bil predlog za izdajo začasne odredbe vložen med postopkom, v katerem je bila že vzpostavljena kontradiktornost in je toženka že imela možnost nasprotovati zahtevku oziroma se o njem izjaviti, pa niti sama ne trdi, da bi imela podlago za uporabo spornega poslovnega prostora, ki ga noče izročiti (le) zato, ker se ne strinja s kvaliteto in lokacijo nadomestnih prostorov, ki jih tožnica sploh ni dolžna zagotoviti. Zaradi navedenega in ker se je sodišče prve stopnje postavilo na stališče, da je izdaja regulacijske začasne odredbe na podlagi predpostavke iz tretje alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ a priori izključena, položaja oziroma interesov pravdnih strank (v okoliščinah konkretnega primera) ni dovolj celovito pretehtalo.
predlog za vzpostavitev etažne lastnine - nedokončana etažna lastnina - namen ZVEtL - retroaktivna uporaba predpisa - dokazni standard verjetnosti - sprememba katastrskega vpisa - posamezni del stavbe - domneve - dokazna pravila - podstrešje - adaptacija (gradnja) podstrešja - podstrešne sobe kot posamezni deli stavbe - pravni naslov za pridobitev lastninske pravice - udeleženec v nepravdnem postopku - upravnik stanovanjske stavbe - skupnost etažnih lastnikov kot stranka postopka
Udeleženci so lastninsko pravico uveljavljali na podlagi prvega in drugega odstavka 21. člena ZVEtL-1, ki kot poseben primer pravnega naslova pridobitelja šteje tudi primer, ko so izpolnjeni pogoji iz 116. člen SZ za vpis v zemljiško knjigo na podlagi gradbenega dovoljenja oziroma odločbe o dovolitvi priglašenih del.
V skladu z dokaznimi pravili in domnevami, vsebovanimi v določbah 19. do 21. člena ZVEtL-1, so bolj verjetne trditve udeležencev o lastninski pravici na celotnih posameznih delih z ID št. ...-37-1 in ...-37-2, kot trditve predlagatelja o manjši kvadraturi teh delov.
Po prvem odstavku 156. člena ZPP mora stranka ne glede na izid pravde povrniti nasprotni stranki stroške, ki jih je povzročila po svoji krivdi ali po naključju, ki se je njej primerilo. Ne drži ugotovitev sodišča prve stopnje, da v vmesnem času od izpolnitve zahtevka do umika tožbe ni bilo opravljeno nobeno pravdno dejanje, saj je v tem času potekal celo pritožbeni postopek. O pritožbenih stroških tožene stranke, ki se nanašajo na sporno izpolnitev zahtevka, je potrebno odločiti po pravilu kritja separatnih stroškov, sicer pa upoštevati delež uspeha v pravdi.
ZVPot člen 1a, 21b. OZ člen 111, 239, 462, 464. ZS člen 113a. Direktiva 2011/83/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o pravicah potrošnikov, spremembi Direktive Sveta 93/13/EGS in Direktive 1999/44/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive Sveta 85/577/EGS in Direktive 97/7/ES Evropskega parlamenta in Sveta člen 2. Direktiva 1999/44/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. maja 1999 o nekaterih vidikih prodaje potrošniškega blaga in z njim povezanih garancij člen 1.
podjemna pogodba - dobava materiala - vgradnja toplotne črpalke - garancija - garancija za brezhibno delovanje - brezhibno delovanje stvari - vprašanje za predhodno odločanje SEU - odgovornost za stvarne napake - odprava stvarne napake - jamčevanje za stvarne napake - notifikacijska dolžnost - obvestilo o stvarni napaki - odstop od pogodbe - amortizacija
Pritožbeno sodišče poudarja, da ne določila ZVPot in ne OZ ne predvidevajo pisne obvestitve o stvarni napaki, ampak obvestitev na primeren način (464. člen OZ).
Obveznost nacionalnega sodišča predložiti vprašanje SEU je podana takrat, kadar se sodišču postavi vprašanje glede razlage prava Unije, kar se pa v obravnavanem primeru pritožbenemu sodišču ni postavilo. Iz 2. člena direktive 2011/83/EU izhaja, da blago pomeni vse premične in otipljive predmete, razen predmetov, prodanih v okviru izvršbe in drugih sodnih ukrepov. Identično določa direktiva 1999/44/ES in sicer, da potrošniško blago pomeni premične materialne predmete, razen blaga, prodanega v okviru izvršbe in drugih sodnih ukrepov, vode, plina in elektrike. Direktivi torej naprave, kot je toplotna črpalka, ne izključujeta. Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, da ni videti prepričljivega razloga, da dejstvo, da toplotna črpalka ni aparat, ki ga potrošnik sam vklopi v električno napeljavo, temveč kompleksen sistem, ki terja strokovno vgradnjo, ni argument zoper umestitev toplotne črpalke v domet zgoraj navedenega pravilnika in ni videti prepričljivega razloga, iz katerega bi bila obvezna garancija izključena za naprave z večjo stopnjo tehnične kompleksnosti. Kot navedeno sta direktivi EU, na kateri se sklicuje toženec, implementirani v slovensko zakonodajo in ju je sodišče prve stopnje posredno pravilno uporabilo v okviru ZVPot in navedenega pravilnika. Tudi če bi ju bilo treba uporabiti neposredno, je po oceni pritožbenega sodišča toplotna črpalka v obeh direktivah zajeta. Ob navedenem pritožbeno sodišče ni našlo razlogov za prekinitev postopka in predložitev vprašanj, kot jih predlaga toženec, SEU.
V nasprotju z načelom poštenega sojenja bi bilo, da bi toženca bremenili stroški, ki mu jih je tožeča stranka povzročila z vložitvijo neutemeljenega zahtevka.
postopek osebnega stečaja - ugovor proti odpustu obveznosti - kršitev obveznosti - dosegljivost dolžnika sodišču in upravitelju - poročilo o stanju dolžnikovega premoženja - ugotovitev stanja dolžnikovega premoženja - vpliv začetka postopka zaradi insolventnosti na začete postopke izvršbe ali zavarovanja - ločitvene pravice, pridobljene v postopku izvršbe ali zavarovanja, ki se prekine z začetkom stečajnega postopka
Pravica do odpusta obveznosti, ki je zakonska pravica, močno posega v ustavno pravico upnika do poplačila njegove terjatve, kar je del pravice do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave RS. Pravica do odpusta obveznosti je med drugim odvisna tudi od izpolnjevanja obveznosti, ki jih stečajnemu dolžniku nalaga zakon. Kršitve teh obveznosti je zaradi poseganja v ustavno pravico upnika treba obravnavati še posebej strogo, ne pa v prekinjenem izvršilnem postopku.
Vsa vprašanja, ki ste tičejo lastninske pravice na predmetih, ki so sicer del stečajne mase, pa je treba izvrševati v stečajnem postopku, kar velja tudi za postopek osebnega stečaja, ne pa v prekinjenem izvršilnem postopku.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00022808
KZ-1 člen 86, 86/4, 86/5, 86/9. ZKP člen 402, 402/3.
predlog za nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist
Osebne družinske razmere obsojenca v času predvidenega izvrševanja kazni zapora so eden od pogojev, ki določajo nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist, vendar jih po pravilnih ugotovitvah sodišča prve stopnje ne gre ocenjevati na način, po katerem neposredna izvršitev kazni ali izvršitev, ki bi bila nadomeščena z delom v splošno korist, ne bi bila mogoča.
ZFPPIPP člen 61, 61/6, 375, 375/2, 376/1, 376/1-1, 376/1-2.
konec stečajnega postopka - končno poročilo upravitelja - sklep o končanju stečajnega postopka - dolžnosti stečajnega upravitelja - izjava upravitelja o prijavljenih terjatvah
Večina pritožbenih navedb je usmerjena v kritiko delovanja upravitelja, ki pa ne more biti predmet presoje utemeljenosti izpodbijanega sklepa o končanju stečajnega postopka.
Ni mogoče pritrditi pritožbenim navedbam, da upravitelj ni izvedel nobenih pravno relevantnih dejanj za ugotovitev obstoja in lokacije premičnin. Vprašanje, ali je izvedel prav vsa dejanja (katera konkretno, pritožba niti ne navaja), ne more biti razlog za očitek, da je neresnična njegova izjava, ki je bila podlaga za končanje stečajnega postopka.
kršitev predkupne pravice solastnika - prodaja kmetijskega zemljišča - obvestitev predkupnega upravičenca o nameravani prodaji
Solastnik ima tako tudi po ZKZ absolutno prednost pred ostalimi ponudniki, seveda pa se mora držati postopkovnih zahtev zakona, torej mora dati pisno izjavo o sprejemu ponudbe, ki jo pošlje priporočeno s povratnico prodajalcu in upravni enoti ali neposredno na upravni enoti na podlagi prvega odstavka 21. člena ZKZ. Zato ni mogoče pritrditi pravnemu naziranju tožeče stranke v njeni pritožbi, da je treba solastnika o prodaji obvestiti še individualno, saj zaradi specialnosti ZKZ zadošča objava ponudbe pri upravni enoti.
Pritožba pravilno opozarja, da so nekatere izmed prič, katerih izpovedb sodišče prve stopnje ni ocenilo, obremenile obdolžence, pri čemer pa v napadeni sodbi niti ni navedlo vseh dokazov, ki jih je na glavni obravnavi izvedlo.