KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00022194
KZ-1 člen 135, 135/2. URS člen 31. ZKP člen 10. Protokol 7 h Konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin člen 4. ZJRM-1 člen 6, 6/1.
grožnja - načelo ne bis in idem - prepoved sojenja o isti stvari - nasilno in drzno vedenje - prekrivanje prekrška in kaznivega dejanja - objektivna identiteta
Načelo prepovedi o ponovnem sojenju – ne bis in idem izhaja iz 4. člena za Republiko Slovenijo zavezujočega Protokola št. 7 h EKČP, 31. člena Ustave Republike Slovenije in 10. člena ZKP.
Potrebno je bilo ugotoviti, ali je mogoče prvotni pravnomočno zaključeni prekrškovni postopek obravnavati kot kazensko zadevo. Za presojo navedenega so se pred ESČP razvila tako imenovana „merila Engel“ (izhajajoč iz primera Engel proti Nizozemski). Prvo merilo se nanaša na uvrstitev določbe v kazensko pravo skladno z nacionalnim pravom. Nadalje je treba presoditi ali se pravilo, ki za svojo kršitev določa sankcijo, razteza na vsakogar in ne le na omejeno skupino s posebnim statusom. Ob tem je treba upoštevati tudi namen sankcije – če gre represivni ali preventivni namen (in ne zgolj denimo za povrnitev škode), gre za kazensko sankcijo. Tretje merilo se nanaša na vrsto in težo zagrožene kazni. Za pokazatelj, da gre za kazensko zadevo, zadošča tudi denarna kazen, za katero je v primeru neplačila zagrožen zapor, ali ki se vpiše v kazensko evidenco.
Prekršek nasilnega in drznega vedenja po prvem odstavku 6. členu ZJRM-1 gre obravnavati kot kazensko zadevo, saj izpolnjuje vsa tri „merila Engel“: gre za inkriminacijo, ki varuje javni red ter človekovo dostojanstvo, kar spada na področje kazenskega prava, določba je usmerjena zoper vse prebivalce, namen kaznovanja je povračilo storilcu in odvračanje konkretnega storilca ter tudi vseh ostalih potencialnih storilcev, kar predstavlja lastnosti kazenskih sankcij. Zagrožena sankcija za ta prekršek – globa, izpolnjuje tudi tretje merilo, saj se prekršek vpiše v evidenco prekrškov.
Opis iz plačilnega naloga vsebuje dejstva, da je kršitelj v istih časovnih in krajevnih okoliščinah navzočim osebam, vključno z oškodovancem A. A., grozil, da jih bo ubil, s čimer je pri A. A. povzročil občutek ogroženosti, prizadetosti ter strahu. Identično se obdolžencu očita v obtožbi, da naj bi oškodovancu A. A. grozil z ubojem (in zadavljenjem, kar je vsebinsko enaka grožnja zoper življenje oškodovanca), zaradi česar je bil oškodovanec prestrašen. Konkretna dejanska stanova istega historičnega dogodka torej sestavljajo v bistvenem enaka dejstva.
Odsotnost presežka kriminalne količine v smislu „prijemanja za vrat“ je sodišče še dodatno podkrepilo z uporabo testa res iudicata, s katerim je ugotovilo, da zoper obdolženca, če bi bil zaradi dejanja, kot je opisano v plačilnem nalogu, v kazenskem postopku že obsojen ali oproščen, zoper njega ne bi bilo dopustno uvesti novega kazenskega postopka zgolj zaradi prijemanja vratu oškodovanca. Zgolj prijem za vrat, ob odsotnosti kakršnihkoli drugih posledic, na primer telesnih poškodb, ne predstavlja dodatne prepovedane posledice, ki ne bi bila zaobjeta že v opisu dejanja iz plačilnega naloga, in s tem tudi ne dodatne kriminalne količine.
stečajni postopek - izločitev sodnika - zahteva za izločitev stečajnega sodnika - pritožba zoper sklep o zavrnitvi zahteve za izločitev sodnika - procesna legitimacija - stranke glavnega postopka - pridobitev procesne legitimacije upnika
Ker pritožnika nista upnika tega stečajnega postopka tudi nimata pravice predlagati izločitve stečajne sodnice. Izločitev sodnika lahko v postopku zahtevajo le stranke postopka (prvi odstavek 72. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00024038
ZPP člen 343, 343/4, 351, 406, 406/2, 413. ZIZ člen 272. ZZZDR člen 113, 113/3.
začasna odredba - pravni interes za pritožbo - pravnomočno zavrnjen zahtevek o glavni stvari - zavrženje pritožbe - odmera pravdnih stroškov - stroški postopka v družinskih sporih
Verjetnost terjatve je prva predpostavka, ki mora biti izpolnjena, da bo sodišče ugodilo predlogu za izdajo začasne odredbe. Ker je sodba sodišča prve stopnje, s katero je bil tožbeni zahtevek tožnika zavrnjen, pravnomočna, tožnik nima (več) pravnega interesa za pritožbo zoper sklep, s katerim sta bila zavrnjena njegova predloga za izdajo začasne odredbe. Iz predloga za izdajo začasne odredbe tudi izhaja, da naj bi začasna odredba veljala do pravnomočnosti pravdnega postopka, ki je že pravnomočno končan, zato po pravnomočnosti sodbe, s katero je bil tožbeni zahtevek zavrnjen, tožnik ne more več uspeti s predlogom za izdajo začasne odredbe.
V sodni praksi je sprejeto stališče, da je v postopkih iz razmerij med starši in otroki izhodišče pri stroškovni odločitvi načelo izenačitve stroškovnega bremena, saj gre za postopek, ki se vodi v korist otroka.
ZPP člen 214, 214/2, 316. ZVPot člen 52, 52/4. OZ člen 9, 239, 239/1.
prodaja na obroke - izpolnitveni zahtevek - odstop od pogodbe
Sodbo na podlagi pripoznave (316. člen ZPP) je mogoče izdati le ob izrecnem pripoznanju tožbenega zahtevka, ne pa tudi v primeru, ko je tožena stranka pasivna. Sankcija za primer pasivnosti stranke v pravdnem postopku je, da se štejejo trditve nasprotne stranke za priznane (drugi odstavek 214. člen ZPP).
Tožeča stranka od s tožencem sklenjenih pogodb o plačilu že dobavljenega blaga na obroke ni odstopila, temveč zahteva izpolnitev sklenjenih pogodb. Materialnopravna podlaga vtoževane terjatve ni 52. člen ZVPot, pač pa sta to sklenjeni pogodbi in določila OZ o dolžnosti izpolnitve obveznosti – 9. člen in prvi odstavek 239. člena OZ.
Iz razlogov vztrajnega vlaganja pritožb v predmetni zadevi in dejstva, da toženec v pravdi nastopa sam, pritožbeno sodišče vseeno na tem mestu še enkrat ponavlja, da je pritožba v skladu s prvim odstavkom 333. člena in prvim odstavkom 363. člena dovoljena le zoper sodbo oziroma sklep sodišča prve stopnje; da zoper odločbe pritožbenega sodišča pritožba ni dovoljena; da je sodba sodišča prve stopnje postala po (prvi in še dovoljeni) pritožbi toženca z izdajo zgoraj omenjene sodbe Višjega sodišča v Celju pravnomočna in da je ni mogoče več (uspešno) izpodbijati z rednimi pravnimi sredstvi, to je s pritožbami. O pravnomočno razsojenih zadevah tudi ni mogoče ponovno odločati.
varstvo posesti - motenje posesti - vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja - zamudni sklep - nasprotje med dejstvi in dokazi
Pri izdaji zamudne sodbe (sklepa) ni aktualna presoja oziroma ugotavljanje resničnosti tožbenih navedb, ampak sodišče presoja le, ali med trditvami in predloženimi dokazi ni nasprotja. Sodišče ne izvaja dokazov in zato ne ugotavlja, ali dokazi potrjujejo resničnost tožbenih trditev.
Tožnik je v tožbi navedel vsa pravotvorna dejstva, iz katerih izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka. Podrobno je pojasnil, kakšno je bilo zadnje posestno stanje (kaj je imel v posesti oziroma soposesti) in sporno motilno dejanje (na kakšen način je toženka posegla v tožnikovo posest oziroma soposest), kar je vodilo do zaključka o utemeljenosti tožbenega zahtevka. Med zatrjevanimi pravotvornimi dejstvi in v tožbi predlaganimi dokazi o tožnikovi mirni posesti oziroma soposesti navedenih kletnih prostorov ter o napajanju z električno energijo v teh prostorih preko merilnega mesta toženke ni nobenih nasprotij.
Začasni skrbnik zapuščine svoje delo opravljal vestno in v interesu vseh dedičev ter nepristransko, s premoženjem ravna gospodarno, vestno in razumno, zaradi česar ni razlogov za njegovo razrešitev.
V zvezi z ugovorom, da začasni skrbnik zapuščine pošilja pozive med sodnimi počitnicami, sodišče druge stopnje pojasnjuje, da se tudi sodne pošiljke lahko vročajo med sodnimi počitnicami, le roki za pravna sredstva ne tečejo v času sodnih počitnic.
ZIZ člen 183, 183/4, 183/5, 190, 194. ZZK-1 člen 51, 51/1, 52, 52/3, 87, 87/1.
izvršba na nepremičnine - sklep o izročitvi nepremičnine - prodaja nepremičnine z neposredno pogodbo - ničnost sporazuma - ugotavljanje ničnosti po uradni dolžnosti - zastavni upnik - predznamba pridobitve hipoteke na podlagi predhodne odredbe - predznamba zastavne pravice - pravica v pričakovanju - pravni interes za pritožbo
Pritožnik ima na podlagi predznambe zastavne pravice, ki bo v primeru opravičbe učinkovala pred časom sklenitve neposredne prodajne pogodbe, zastavno pravico v pričakovanju in s tem pravni interes za pritožbo.
Sodišče mora v sklepu o domiku oziroma o izročitvi nepremičnine, prodane na podlagi neposredne pogodbe, podati razloge glede veljavnosti prodaje, pri čemer mora v primerih prodaj z neposredno pogodbo na morebitno ničnost sporazuma o prodaji z neposredno pogodbo sodišče paziti po uradni dolžnosti.
Na podlagi toženkine menične izjave s pooblastilom za izpolnitev je tožnica veljavno izpolnila bianco menico glede vseh bistvenih sestavin, v skladu s toženkinim pooblastilom za izpolnitev.
Ker toženka ni dolžnica (porok) iz temeljnega razmerja, je njena menična obveznost abstraktna, kar pomeni, da je njena menična obveznost neodvisna od temeljnega posla.
Zatrjevane napake volje (podpis menične izjave v zmoti oziroma, zaradi zavedenosti), bi toženka morala uveljavljati z oblikovalno tožbo.
osebni stečaj - prekinitev postopka zaradi osebnega stečaja dolžnika - ustavitev izvršbe - odpust obveznosti - stečajna masa - ločitvena pravica - unovčenje stečajne mase - prodaja nepremičnine v stečajnem postopku - preuranjen sklep - načelo koncentracije postopka - objava na portalu AJPES - neizpodbojna zakonska domneva o seznanjenosti upnika z začetkom stečajnega postopka
Oklic o začetku stečajnega postopka in o začetku postopka odpusta obveznosti se objavi na spletni strani za objave v postopkih zaradi insolventnosti, ki jo upravlja Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve, pri čemer velja neizpodbojna zakonska domneva, da je vsakdo z objavo na spletni strani seznanjen po preteku osmih dni po objavi.
Odločitev o ustavitvi izvršbe je preuranjena. Sodišče namreč ni upoštevalo, da nepremičnina, ki je obremenjena s hipoteko in na katero se vodi predmetna izvršba, sodi v stečajno maso dolžnice in se že tudi prodaja v stečajnem postopku, saj pravnomočni sklep o odpustu obveznosti ni ovira za unovčenje premoženja stečajnega dolžnika, ki spada v stečajno maso, in razdelitev upnikom. Ker je v stečajnem postopku kot eno temeljnih načel uveljavljeno načelo koncentracije, ki preprečuje vodenje vzporednih postopkov prodaje premoženja stečajnega dolžnika, je usoda predmetnega izvršilnega postopka odvisna od faze in od izida stečajnega postopka, pri čemer nadaljnje postopanje izvršilnega sodišča v primeru prekinitve izvršilnega postopka zaradi začetka stečajnega postopka po 2. točki tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP narekujejo določbe 280. člena ZFPPIPP.
ZIZ člen 170. ZVEtL člen 15, 15/2. ZVEtL-1 člen 11, 11/1, 11/5, 32.
izvršba na nepremičnine - postopek za vzpostavitev etažne lastnine - zaznamba postopka vzpostavljanja etažne lastnine v zemljiški knjigi - dovoljenost izvršbe - vezanost izvršilnega sodišča na zemljiškoknjižno stanje
Pri izvršbi na nepremičnine je sodišče vezano na zemljiškoknjižno stanje. Postopek za vzpostavitev etažne lastnine pri izvršbi na nepremičnine (v tej, dovolilni fazi postopka) načeloma ni ovira, saj bo v primeru vzpostavitve le-te sodišče upoštevalo novo zemljiškoknjižno stanje. Nadaljnja usoda izvršilnega postopka bo odvisna od izida postopka za vzpostavitev etažne lastnine. Če bo v tem postopku ugotovljeno, da sporni posamezni del res obstaja, dolžnik pa je njegov solastnik ali pa se bo iz njegovega idealnega deleža izoblikoval nov posamezni del, se bodo z vzpostavitvijo etažne lastnine na njem v celoti ohranile pravice, ki so na njih že vpisane (tudi hipoteka, pridobljena v tem postopku) ter bi lahko sodišče v postopku za vzpostavitev etažne lastnine dejansko le ugotovilo pravilno identifikacijsko oznako takega posameznega dela stavbe, kar bo sodišče prve stopnje upoštevalo v nadaljnjem postopku.
ZTLR člen 29, 72, 72/3. SPZ člen 28, 46. ZSKZ člen 14.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini na podlagi zakona - družbena lastnina - lastninjenje družbene lastnine - lastninjenje kmetijskih zemljišč - priposestvovanje - dobra vera - ignorantia iuris nocet
Reševanje problematike lastninjenja zemljišč z institutom priposestvovanja (ki naj bi bilo namenjeno odpravi pomanjkljivosti, ki nastanejo pri pravnoposlovnih prenosih lastninske pravice na nepremičninah) bi dejansko pomenilo zaobid predpisov o lastninjenju zemljišč.
Opravičljiva zmota (kot pogoj za obstoj dobre vere) v skladu z načelom ignorantia iuris nocet ne more temeljiti na nepoznavanju prava (to je predpisov, ki urejajo pridobitev lastninske pravice mimo vpisov v zemljiško knjigo).
Tožnica utemeljeno opozarja, da sta relevantni določbi splošnih pogojev glede posledic neplačila premije smiselno povzeti po kogentni določbi 937. člena OZ, ki razdrtje zavarovalne pogodbe pogojuje z aktivnostjo zavarovalnice iz tretjega in četrtega odstavka 937. člena OZ. Sankcija za neplačilo premije ni prenehanje pogodbe, temveč le prenehanje obveznosti zavarovalnice. Pogodba formalno še vedno velja, saj se z naknadnim vplačilo obveznost zavarovalnice ponovno vzpostavi.
stečajni postopek nad pravno osebo - prodaja premoženja - posebna pravila o prodaji določenega premoženja - ocena vrednosti premoženja - pooblastilo stečajnega upravitelja - znižanje cene - prodaja na javni dražbi
ZFPPIPP v drugem odstavku 346. člena pooblašča upravitelja, da oceni vrednost premoženja, navedenega v prvem odstavku 346. člena ZFPPIPP in torej šteje, da je upravitelj usposobljen za takšno cenitev. Očitki pritožnice, da upravitelj ni strokovno usposobljen za ocenitve vrednosti premoženja, zato niso utemeljeni.
predhodna odredba - denarna sredstva na bančnem računu - bilanca stanja
Sodišče prve stopnje ni spregledalo podatkov o višini denarnih sredstev na računih dolžnika na 31. 12. 2017. Ti so izhajali iz bilance stanja dolžnika za leto 2017, katero je sodišče prve stopnje vpogledalo. Pravilno je pojasnilo, da stanje na računih konec leta 2017 ne dokazuje, da ima zadostna denarna sredstva za poplačilo terjatve tudi v času presoje pogojev za izdajo predhodne odredbe, da dolžnik ni navedel v kakšni višini niti pri kateri banki naj bi imel sredstva zagotovljena ter da ni ni predlagal ustreznih dokazov o aktualnem stanju denarnih sredstev. Še manj stanje po bilanci na 31. 12. 2017, glede na ostalo ugotovljeno in neizpodbijano premoženjsko ter finančno stanje dolžnika, dokazuje, da bo dolžnik, ko bo prišlo do morebitne izvršbe na podlagi pravnomočne sodbe, razpolagal s temi denarnimi sredstvi.
Tožnikov denar si je namreč izposodila prva tožnica in prva tožnica je z izročitvijo denarja na njem pridobila lastninsko pravico (drugi odstavek 569. člena OZ), zato je lahko na podlagi posojilne pogodbe le ona tista, ki mu je dolžna vrniti enak znesek denarja (prvi odstavek omenjene določbe). Tožnik ima torej pravno podlago za vračilo posojenega (in ne svojega) denarja v posojilni pogodbi, ki jo je sklenil s prvo toženko. Kako je prva toženka nato izposojeni (svoj) denar porabila, je stvar, ki za tožnika ni pravno relevantna, oziroma gre za razmerje med prvo in drugo toženko, v katero tožnik ob zgoraj izpostavljenem dejanskem stanju ne more uspešno poseči. Povedano drugače, prva toženka je tista, ki je drugi toženki izročila svoj denar in ne tožnikovega, zato ni prišlo do prehoda premoženja med tožnikom in drugo toženko oziroma do nezakonitega prisvajanja tožnikovega denarja s strani druge toženke.
prometna nezgoda - odgovornost uporabnika motornega vozila - soprispevek sopotnika - nepremoženjska škoda
Nedvomno sopotniku na kolesu z motorjem ni mogoče pripisati soprispevka za prehitro vožnjo voznika motorista, udeleženega v prometni nezgodi, ki je bil hkrati povzročitelj le-te. Tudi ni izkazano, da bi sopotnik vedel, da namerava voznik motorja voziti prehitro, na njegovo prehitro vožnjo pa kot sopotnik ni imel vpliva.
izselitev iz stanovanja - uporaba stanovanja brez pravnega naslova - najemno razmerje - podaljšanje najemnega razmerja - neupravičena obogatitev
Pravdni stranki sta se v najemni pogodbi in v aneksu jasno in nedvoumno izrekli, da je kakršnokoli podaljšanje mogoče le s predhodnim pisnim dogovorom, kar je skladno tudi z določbo 95. člena SZ-1, ki ne predvideva konkludentnega podaljšanja najemnega razmerja. Da bi bil takšen aneks sklenjen, toženka ni trdila niti z ničemer izkazala.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - delna oprostitev plačila sodne takse - zdravstvene težave - izdatki - nekonkretizirana navedba - dopolnitev predloga za taksno oprostitev - pomanjkljiv predlog
Ugotovitev prvostopenjskega sodišča, da tožeča stranka razpolaga z dokaj visokimi mesečnimi prihodki, ni pavšalna, saj izhaja iz predhodne ugotovitve, da pritožnica mesečno prejema pokojnino cca 1.722,23 EUR in je v treh mesecih pred vložitvijo predloga za oprostitev plačila sodne takse iz tega naslova prejela 5.184,79 EUR.
Dejstvo, da je pritožnica v teku postopka izgubila moža, s tem pa so odpadli visoki izdatki za njegovo zdravstveno oskrbo, je bilo zato zadosten podatek, da ob pomanjkanju konkretiziranih navedb in dokazov o drugih upoštevnih izdatkih, zatrjevanih stroškov zaradi blažitve lastnih zdravstvenih težav pritožnice prvostopenjsko sodišče ni upoštevalo.
Sodišče je skladno s tretjim odstavkom 12. člena ZST-1 dolžno stranko pozvati le k dopolnitvi predloga za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse, če ta predlog nima obveznih sestavin iz drugega odstavka istega člena.
višina nepremoženjske škode - zmanjšanje življenjske aktivnosti - skaženost kot pravni standard - brazgotine - valorizacija že plačanega dela odškodnine - metoda valorizacije
Ali je podana nepremoženjska škoda v obliki duševnih bolečin zaradi skaženosti, se presoja po objektivnih in subjektivnih merilih. Prva povedo, ali je oškodovančeva zunanjost (sploh) spremenjena, na kakšen način se ta sprememba izraža (opaznost, možnost za zakrivanja) in kako jo okolje doživlja.