Uredba o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami (2008) člen 11, 11/1, 11/1-2.
dodatek za vodenje in poveljevanje - pripadnik Slovenske vojske
Člen 11 Uredbe o plačah in drugih prejemkih pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami je v spornem času v drugi alineji prvega odstavka določal, da dodatek za poveljevanje v MOM znaša 300,00 EUR za poveljnike oddelkov, enotovne podčastnike voda, njemu enake ali višje enote, sektorske podčastnike, namestnike poveljnika čete, njemu enake ali višje enote ter namestnike načelnika odseka bataljona oziroma oddelka ali sektorja, njemu enake ali višje enote oziroma za vodje - inštruktorje na tej ravni. Z 20. 5. 2017 (Ur. l. RS, št. 25/2017) je začel veljati drugi odstavek 11. člena Uredbe, da enake ali višje enote iz prejšnjega odstavka v MOM določi minister na predlog Generalštaba Slovenske vojske oziroma Obveščevalno varnostne službe.
Slednja ureditev, ki je natančneje predpisala način določitve, katere enote so enake ali višje od tistih, na katere Uredba veže dodatek za poveljevanje, ne pomeni, da že pred 20. 5. 2017 ni bilo v pristojnosti tožene stranke, da določi funkcije, na katere veže dodatek. Vseskozi je v pristojnosti tožene stranke, da določi, katere enote se štejejo za enake ali višje od tistih, na katere Uredba veže dodatek za poveljevanje. Kot navaja pritožba, gre za pristojnost tožene stranke, v katero sodišče na predlog delavca ne more posegati. Sodišče se ne more spuščati v notranje delovanje in organizacijo dela tožene stranke (Pdp 38/2017). Pripadnik Slovenske vojske ne more v tovrstnem sodnem sporu doseči ugotovitve, katere enote so enake ali višje od tistih, na katere se nanaša dodatek iz 11. člena Uredbe, če tega ni določil že delodajalec. Prav tako ne more npr. izpodbiti odločitve delodajalca o tem, katere enote so enake ali višje od tistih iz Uredbe.
OZ člen 243, 243/3, 336, 336/1, 349, 349/1, 352, 352/1, 352/3.
odstop od pogodbe o leasingu - pozitivni pogodbeni interes - odškodninska terjatev - zastaranje odškodninske terjatve - začetek teka zastaralnega roka - višina denarne odškodnine - upoštevanje koristi pri odmeri odškodnine
Zmanjšanje odškodninskega zahtevka zaradi koristi, ki jo za tožečo stranko predstavlja nepremičnina, je ravnanje skladno z določbo tretjega odstavka 243. člena OZ, ki določa, da je treba pri odmeri odškodnine poleg škode upoštevati tudi korist, ki je pri kršitvi pogodbe nastala upniku, kar pa ne pomeni, da je zaradi kasneje nastale koristi začelo zastaranje odškodninskega zahtevka teči s časom nastanka koristi (izkupička od prenosa oz. 'prodaje' nepremičnine). Odškodninska terjatev zastara v treh letih od takrat, ko oškodovanec zve za škodo in povzročitelja škode, korist pa ima učinek na zmanjšanje škode, ne pa določljivost škode v smislu trenutka začetka teka zastaranja odškodninske terjatve.
V odgovoru na tožbo je toženec (delavec) predlagal prekinitev postopka do pravnomočne odločitve v drugi zadevi. Sodišče je takšnemu predlogu zmotno sledilo in postopek prekinilo do pravnomočne odločitve v drugi zadevi. Ob tem je brez pravne podlage v izreku sklepa stranki pozvalo, naj v roku 8 dni po pravnomočnosti te zadeve sodišče o tem seznanita. Obrazložilo je, da je smiselno počakati na odločitev v tej zadevi, češ da gre v tej zadevi za predhodno vprašanje, kar pa ni res. Tudi ne gre za kakšen drug prekinitveni razlog po določbah ZPP.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00022194
KZ-1 člen 135, 135/2. URS člen 31. ZKP člen 10. Protokol 7 h Konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin člen 4. ZJRM-1 člen 6, 6/1.
grožnja - načelo ne bis in idem - prepoved sojenja o isti stvari - nasilno in drzno vedenje - prekrivanje prekrška in kaznivega dejanja - objektivna identiteta
Načelo prepovedi o ponovnem sojenju – ne bis in idem izhaja iz 4. člena za Republiko Slovenijo zavezujočega Protokola št. 7 h EKČP, 31. člena Ustave Republike Slovenije in 10. člena ZKP.
Potrebno je bilo ugotoviti, ali je mogoče prvotni pravnomočno zaključeni prekrškovni postopek obravnavati kot kazensko zadevo. Za presojo navedenega so se pred ESČP razvila tako imenovana „merila Engel“ (izhajajoč iz primera Engel proti Nizozemski). Prvo merilo se nanaša na uvrstitev določbe v kazensko pravo skladno z nacionalnim pravom. Nadalje je treba presoditi ali se pravilo, ki za svojo kršitev določa sankcijo, razteza na vsakogar in ne le na omejeno skupino s posebnim statusom. Ob tem je treba upoštevati tudi namen sankcije – če gre represivni ali preventivni namen (in ne zgolj denimo za povrnitev škode), gre za kazensko sankcijo. Tretje merilo se nanaša na vrsto in težo zagrožene kazni. Za pokazatelj, da gre za kazensko zadevo, zadošča tudi denarna kazen, za katero je v primeru neplačila zagrožen zapor, ali ki se vpiše v kazensko evidenco.
Prekršek nasilnega in drznega vedenja po prvem odstavku 6. členu ZJRM-1 gre obravnavati kot kazensko zadevo, saj izpolnjuje vsa tri „merila Engel“: gre za inkriminacijo, ki varuje javni red ter človekovo dostojanstvo, kar spada na področje kazenskega prava, določba je usmerjena zoper vse prebivalce, namen kaznovanja je povračilo storilcu in odvračanje konkretnega storilca ter tudi vseh ostalih potencialnih storilcev, kar predstavlja lastnosti kazenskih sankcij. Zagrožena sankcija za ta prekršek – globa, izpolnjuje tudi tretje merilo, saj se prekršek vpiše v evidenco prekrškov.
Opis iz plačilnega naloga vsebuje dejstva, da je kršitelj v istih časovnih in krajevnih okoliščinah navzočim osebam, vključno z oškodovancem A. A., grozil, da jih bo ubil, s čimer je pri A. A. povzročil občutek ogroženosti, prizadetosti ter strahu. Identično se obdolžencu očita v obtožbi, da naj bi oškodovancu A. A. grozil z ubojem (in zadavljenjem, kar je vsebinsko enaka grožnja zoper življenje oškodovanca), zaradi česar je bil oškodovanec prestrašen. Konkretna dejanska stanova istega historičnega dogodka torej sestavljajo v bistvenem enaka dejstva.
Odsotnost presežka kriminalne količine v smislu „prijemanja za vrat“ je sodišče še dodatno podkrepilo z uporabo testa res iudicata, s katerim je ugotovilo, da zoper obdolženca, če bi bil zaradi dejanja, kot je opisano v plačilnem nalogu, v kazenskem postopku že obsojen ali oproščen, zoper njega ne bi bilo dopustno uvesti novega kazenskega postopka zgolj zaradi prijemanja vratu oškodovanca. Zgolj prijem za vrat, ob odsotnosti kakršnihkoli drugih posledic, na primer telesnih poškodb, ne predstavlja dodatne prepovedane posledice, ki ne bi bila zaobjeta že v opisu dejanja iz plačilnega naloga, in s tem tudi ne dodatne kriminalne količine.
Tipična prvina - kauza pogodbe o dosmrtnem preživljanju, sta zaupnost, oziroma osebni vidik tega razmerja, ter aleatornost. Neločljiv sestavni del razmerja, vzpostavljenega s pogodbo o dosmrtnem preživljanju, je medčloveški odnos med pogodbenima strankama, ki ga ni mogoče izraziti v denarju. To je tudi razlog, ki pri tovrstnih pogodbah načeloma izključuje načelo enake vrednosti dajatev. Druga prvina takšne pogodbe je aleatornost. Ta izhaja iz narave stvari, in ni mogoče z gotovostjo predvideti, trajanja in tudi ne natančnih modalitet izvajanja preužitnih dajatev.
ZTLR člen 29, 72, 72/3. SPZ člen 28, 46. ZSKZ člen 14.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini na podlagi zakona - družbena lastnina - lastninjenje družbene lastnine - lastninjenje kmetijskih zemljišč - priposestvovanje - dobra vera - ignorantia iuris nocet
Reševanje problematike lastninjenja zemljišč z institutom priposestvovanja (ki naj bi bilo namenjeno odpravi pomanjkljivosti, ki nastanejo pri pravnoposlovnih prenosih lastninske pravice na nepremičninah) bi dejansko pomenilo zaobid predpisov o lastninjenju zemljišč.
Opravičljiva zmota (kot pogoj za obstoj dobre vere) v skladu z načelom ignorantia iuris nocet ne more temeljiti na nepoznavanju prava (to je predpisov, ki urejajo pridobitev lastninske pravice mimo vpisov v zemljiško knjigo).
Tožnica utemeljeno opozarja, da sta relevantni določbi splošnih pogojev glede posledic neplačila premije smiselno povzeti po kogentni določbi 937. člena OZ, ki razdrtje zavarovalne pogodbe pogojuje z aktivnostjo zavarovalnice iz tretjega in četrtega odstavka 937. člena OZ. Sankcija za neplačilo premije ni prenehanje pogodbe, temveč le prenehanje obveznosti zavarovalnice. Pogodba formalno še vedno velja, saj se z naknadnim vplačilo obveznost zavarovalnice ponovno vzpostavi.
višina nepremoženjske škode - zmanjšanje življenjske aktivnosti - skaženost kot pravni standard - brazgotine - valorizacija že plačanega dela odškodnine - metoda valorizacije
Ali je podana nepremoženjska škoda v obliki duševnih bolečin zaradi skaženosti, se presoja po objektivnih in subjektivnih merilih. Prva povedo, ali je oškodovančeva zunanjost (sploh) spremenjena, na kakšen način se ta sprememba izraža (opaznost, možnost za zakrivanja) in kako jo okolje doživlja.
OZ člen 167, 168, 174, 179, 299, 299/2. ZDoh-2 člen 125, 126, 127.
odmera denarne odškodnine - nepremoženjska škoda - premoženjska škoda - denarna renta - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - duševne bolečine zaradi skaženosti - tuja nega in pomoč - izgubljeni zaslužek - plačilo dohodnine od izplačane odškodnine - zakonske zamudne obresti
Za presojo trditev o neustreznosti (s strani sodišča prve stopnje) prisojene odškodnine je poleg (ne)primerljivosti utrpljenih poškodb enako pomembno, kakšna konkretna nepremoženjska škoda oziroma njen obseg (intenzivnost) je bil v posameznih judikatnih primerih (na katere se pritožba sklicuje) ugotovljen.
Glede okoliščine, da je bil tožnik vsaj 22x na RTG slikanju in 3x na CT preiskavi, je izvedenec poudaril, da je takšno sevanje organizmu škodljivo, in hkrati opozoril na morebiten razvoj karcinoma ter vpliv na spolne celice. Pritožba sodišču prve stopnje očita, da teh ugotovitev izvedenca v okviru nevšečnosti med zdravljenjem ne bi smelo upoštevati, češ da naj bi bile posledice zgolj hipotetične, da se do sedaj pri tožniku niso pokazale in da ni izkazano, da se kdaj bodo. Temu pritožbenemu navajanju ni moč pritrditi. Za upoštevanje omenjenih okoliščin v okviru nevšečnosti ni potrebno, da bi škoda že nastala, ampak zadostuje (s strani izvedenca potrjena) možnost nastanka bodoče (dodatne) škode na zdravju oškodovanca.
O škodi, ki zapade do konca glavne obravnave, je treba odločiti kot o navadni škodi.
Obračun akontacije dohodnine od odškodnine za izgubljeni dohodek in plačilo v korist javnih prihodkov mora v skladu z določbami ZDoh-2 opraviti izplačevalec obdavčljivega dohodka (kar je v konkretnem primeru tožena stranka), pri čemer je tožnik (oškodovanec) upravičen do odškodnine (za izgubljeni dohodek) v neto znesku.
varstvo posesti - motenje posesti - vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja - zamudni sklep - nasprotje med dejstvi in dokazi
Pri izdaji zamudne sodbe (sklepa) ni aktualna presoja oziroma ugotavljanje resničnosti tožbenih navedb, ampak sodišče presoja le, ali med trditvami in predloženimi dokazi ni nasprotja. Sodišče ne izvaja dokazov in zato ne ugotavlja, ali dokazi potrjujejo resničnost tožbenih trditev.
Tožnik je v tožbi navedel vsa pravotvorna dejstva, iz katerih izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka. Podrobno je pojasnil, kakšno je bilo zadnje posestno stanje (kaj je imel v posesti oziroma soposesti) in sporno motilno dejanje (na kakšen način je toženka posegla v tožnikovo posest oziroma soposest), kar je vodilo do zaključka o utemeljenosti tožbenega zahtevka. Med zatrjevanimi pravotvornimi dejstvi in v tožbi predlaganimi dokazi o tožnikovi mirni posesti oziroma soposesti navedenih kletnih prostorov ter o napajanju z električno energijo v teh prostorih preko merilnega mesta toženke ni nobenih nasprotij.
Začasni skrbnik zapuščine svoje delo opravljal vestno in v interesu vseh dedičev ter nepristransko, s premoženjem ravna gospodarno, vestno in razumno, zaradi česar ni razlogov za njegovo razrešitev.
V zvezi z ugovorom, da začasni skrbnik zapuščine pošilja pozive med sodnimi počitnicami, sodišče druge stopnje pojasnjuje, da se tudi sodne pošiljke lahko vročajo med sodnimi počitnicami, le roki za pravna sredstva ne tečejo v času sodnih počitnic.
ZIZ člen 183, 183/4, 183/5, 190, 194. ZZK-1 člen 51, 51/1, 52, 52/3, 87, 87/1.
izvršba na nepremičnine - sklep o izročitvi nepremičnine - prodaja nepremičnine z neposredno pogodbo - ničnost sporazuma - ugotavljanje ničnosti po uradni dolžnosti - zastavni upnik - predznamba pridobitve hipoteke na podlagi predhodne odredbe - predznamba zastavne pravice - pravica v pričakovanju - pravni interes za pritožbo
Pritožnik ima na podlagi predznambe zastavne pravice, ki bo v primeru opravičbe učinkovala pred časom sklenitve neposredne prodajne pogodbe, zastavno pravico v pričakovanju in s tem pravni interes za pritožbo.
Sodišče mora v sklepu o domiku oziroma o izročitvi nepremičnine, prodane na podlagi neposredne pogodbe, podati razloge glede veljavnosti prodaje, pri čemer mora v primerih prodaj z neposredno pogodbo na morebitno ničnost sporazuma o prodaji z neposredno pogodbo sodišče paziti po uradni dolžnosti.
ZIZ člen 170. ZVEtL člen 15, 15/2. ZVEtL-1 člen 11, 11/1, 11/5, 32.
izvršba na nepremičnine - postopek za vzpostavitev etažne lastnine - zaznamba postopka vzpostavljanja etažne lastnine v zemljiški knjigi - dovoljenost izvršbe - vezanost izvršilnega sodišča na zemljiškoknjižno stanje
Pri izvršbi na nepremičnine je sodišče vezano na zemljiškoknjižno stanje. Postopek za vzpostavitev etažne lastnine pri izvršbi na nepremičnine (v tej, dovolilni fazi postopka) načeloma ni ovira, saj bo v primeru vzpostavitve le-te sodišče upoštevalo novo zemljiškoknjižno stanje. Nadaljnja usoda izvršilnega postopka bo odvisna od izida postopka za vzpostavitev etažne lastnine. Če bo v tem postopku ugotovljeno, da sporni posamezni del res obstaja, dolžnik pa je njegov solastnik ali pa se bo iz njegovega idealnega deleža izoblikoval nov posamezni del, se bodo z vzpostavitvijo etažne lastnine na njem v celoti ohranile pravice, ki so na njih že vpisane (tudi hipoteka, pridobljena v tem postopku) ter bi lahko sodišče v postopku za vzpostavitev etažne lastnine dejansko le ugotovilo pravilno identifikacijsko oznako takega posameznega dela stavbe, kar bo sodišče prve stopnje upoštevalo v nadaljnjem postopku.
prometna nezgoda - odgovornost uporabnika motornega vozila - soprispevek sopotnika - nepremoženjska škoda
Nedvomno sopotniku na kolesu z motorjem ni mogoče pripisati soprispevka za prehitro vožnjo voznika motorista, udeleženega v prometni nezgodi, ki je bil hkrati povzročitelj le-te. Tudi ni izkazano, da bi sopotnik vedel, da namerava voznik motorja voziti prehitro, na njegovo prehitro vožnjo pa kot sopotnik ni imel vpliva.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00025402
ZPP člen 122, 224.
nezakonito ravnanje sodišča - zapuščinska obravnava - zapisnik o obravnavi - možnost sodelovanja v postopku - dokazna moč javne listine - video nadzor
Utemeljeno in razumno je pričakovanje, da sodišče kot državni organ razpolaga s podatki, ki mu omogočajo spremljanje dogajanja na sodišču, med drugim tudi v natančnem kronološkem smislu. Ker je pritožnik izkazal, da obstaja časovni zamik med uro videonadzornega sistema in dejansko uro, je pri pritožbenem sodišču vzbudil dvom v resničnost vsebine zapisnika v tem delu. Pritožnik je storil vse, kar je od njega razumno pričakovati, da bi svoje pritožbene trditve dokazal, pa tega zaradi razlogov na strani Okrajnega sodišča v Trebnjem ni mogel, obenem pa so imele vse dedinje možnost, da se v primeru nestrinjanja s pritožbo do trditev opredelijo in zavarujejo svoje pravice.
Iz razlogov vztrajnega vlaganja pritožb v predmetni zadevi in dejstva, da toženec v pravdi nastopa sam, pritožbeno sodišče vseeno na tem mestu še enkrat ponavlja, da je pritožba v skladu s prvim odstavkom 333. člena in prvim odstavkom 363. člena dovoljena le zoper sodbo oziroma sklep sodišča prve stopnje; da zoper odločbe pritožbenega sodišča pritožba ni dovoljena; da je sodba sodišča prve stopnje postala po (prvi in še dovoljeni) pritožbi toženca z izdajo zgoraj omenjene sodbe Višjega sodišča v Celju pravnomočna in da je ni mogoče več (uspešno) izpodbijati z rednimi pravnimi sredstvi, to je s pritožbami. O pravnomočno razsojenih zadevah tudi ni mogoče ponovno odločati.
predhodna odredba - denarna sredstva na bančnem računu - bilanca stanja
Sodišče prve stopnje ni spregledalo podatkov o višini denarnih sredstev na računih dolžnika na 31. 12. 2017. Ti so izhajali iz bilance stanja dolžnika za leto 2017, katero je sodišče prve stopnje vpogledalo. Pravilno je pojasnilo, da stanje na računih konec leta 2017 ne dokazuje, da ima zadostna denarna sredstva za poplačilo terjatve tudi v času presoje pogojev za izdajo predhodne odredbe, da dolžnik ni navedel v kakšni višini niti pri kateri banki naj bi imel sredstva zagotovljena ter da ni ni predlagal ustreznih dokazov o aktualnem stanju denarnih sredstev. Še manj stanje po bilanci na 31. 12. 2017, glede na ostalo ugotovljeno in neizpodbijano premoženjsko ter finančno stanje dolžnika, dokazuje, da bo dolžnik, ko bo prišlo do morebitne izvršbe na podlagi pravnomočne sodbe, razpolagal s temi denarnimi sredstvi.
OZ člen 490, 490/3, 490/4, 495, 495/1. ZZK-1 člen 6.
odgovornost za pravne napake - izguba pravice - izguba pravice iz pravne napake - prekluzivni rok - začetek teka roka - sklenitev zavezovalnega posla - publicitetni učinek - sankcije za pravne napake - odškodninski zahtevek - pravica do povračila škode - neposredna škoda - zahtevek za vrnitev kupnine - zahtevek za znižanje kupnine
Sodišče prve stopnje je jasno ugotovilo, da je rok za uveljavljanje pravne napake tožnice začel teči 20. 8. 2015, ker je bila tožnica že tedaj, to je ob sklenitvi zavezovalnega pravnega posla, z obstojem pravne napake seznanjena. Ugotovitev, da se je tožnica z obstojem zemljiškega dolga seznanila že 22. 10. 2013 (zaradi pozitivnega publicitetnega učinka, 6. člen ZZK-1), ko je bil vpisan v zemljiško knjigo, ni v nasprotju z ugotovitvijo sodišča prve stopnje o tem, kdaj je začel teči rok za uveljavljanje pravnih napak. Pred sklenitvijo pravnega posla namreč rok za uveljavljanje pravne napake na stvari, četudi je bila tožnica z obstojem pravne napake že pred tem seznanjena, še ni tekel, česar sodišče prve stopnje tudi ni ugotovilo. Sodišče prve stopnje je namreč izrecno ugotovilo, da je rok za uveljavljanje pravne napake začel teči 20. 8. 2015 in se je iztekel 20. 8. 2016.
ZGD-1 člen 106, 106/1, 111, 111/1, 135, 135/1, 135/2.
komanditna družba - odpoved družbene pogodbe - izstop družbenika
Zaradi zasledovanja varstva družbe se tudi pri izločitvi družbenika (prvi odstavek 111. člena ZGD-1, smiselno tudi izstop družbenika iz komanditne družbe) njegov položaj navezuje na odpoved družbene pogodbe in je treba tudi pri izstopu družbenika uporabiti prvi odstavek 106. člena ZGD-1. Pritožnikovo stališče, da družbeniku ob izstopu iz družbe ni treba odpovedati družbene pogodbe in pri tem upoštevati pogojev iz prvega odstavka 106. člena ZGD-1, ni pravilno.
stečajni postopek - razdelitev stečajne mase - ugovor proti načrtu razdelitve - sklep o razdelitvi - pritožba zoper sklep o razdelitvi - nedovoljena pritožba - nedopustna pritožba zoper sklep o prvi razdelitvi
Upnik morebitne nepravilnosti pri razdelitvi razdelitvene mase lahko uveljavlja z ugovorom proti načrtu razdelitve. Upnik, ki ni vložil ugovora proti načrtu razdelitve razdelitvene mase, morebitnih nepravilnosti v zvezi z načrtom ne more uveljavljati šele v pritožbi zoper sklep o razdelitvi.