Uredba o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami (2008) člen 11, 11/1, 11/1-2.
dodatek za vodenje in poveljevanje - pripadnik Slovenske vojske
Člen 11 Uredbe o plačah in drugih prejemkih pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami je v spornem času v drugi alineji prvega odstavka določal, da dodatek za poveljevanje v MOM znaša 300,00 EUR za poveljnike oddelkov, enotovne podčastnike voda, njemu enake ali višje enote, sektorske podčastnike, namestnike poveljnika čete, njemu enake ali višje enote ter namestnike načelnika odseka bataljona oziroma oddelka ali sektorja, njemu enake ali višje enote oziroma za vodje - inštruktorje na tej ravni. Z 20. 5. 2017 (Ur. l. RS, št. 25/2017) je začel veljati drugi odstavek 11. člena Uredbe, da enake ali višje enote iz prejšnjega odstavka v MOM določi minister na predlog Generalštaba Slovenske vojske oziroma Obveščevalno varnostne službe.
Slednja ureditev, ki je natančneje predpisala način določitve, katere enote so enake ali višje od tistih, na katere Uredba veže dodatek za poveljevanje, ne pomeni, da že pred 20. 5. 2017 ni bilo v pristojnosti tožene stranke, da določi funkcije, na katere veže dodatek. Vseskozi je v pristojnosti tožene stranke, da določi, katere enote se štejejo za enake ali višje od tistih, na katere Uredba veže dodatek za poveljevanje. Kot navaja pritožba, gre za pristojnost tožene stranke, v katero sodišče na predlog delavca ne more posegati. Sodišče se ne more spuščati v notranje delovanje in organizacijo dela tožene stranke (Pdp 38/2017). Pripadnik Slovenske vojske ne more v tovrstnem sodnem sporu doseči ugotovitve, katere enote so enake ali višje od tistih, na katere se nanaša dodatek iz 11. člena Uredbe, če tega ni določil že delodajalec. Prav tako ne more npr. izpodbiti odločitve delodajalca o tem, katere enote so enake ali višje od tistih iz Uredbe.
stečajni postopek - izločitev sodnika - zahteva za izločitev stečajnega sodnika - pritožba zoper sklep o zavrnitvi zahteve za izločitev sodnika - procesna legitimacija - stranke glavnega postopka - pridobitev procesne legitimacije upnika
Ker pritožnika nista upnika tega stečajnega postopka tudi nimata pravice predlagati izločitve stečajne sodnice. Izločitev sodnika lahko v postopku zahtevajo le stranke postopka (prvi odstavek 72. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).
Ker je bila kupnina plačana v grobem v enaki višini, kot je bila predvidena v potrjeni prisilni poravnavi, je to za zaključek o odplačnosti cesij in izpolnjenosti načela ekvivalence dajatev bistvenega pomena.
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - prodaja premoženja stečajnega dolžnika - posebna pravila o prodaji določenega premoženja - izpraznitev stanovanja
Dolžnica predlaga, naj se stanovanje izprazni šele takrat, ko bo prodano, s čimer smiselno predlaga podaljšanje roka za izpraznitev stanovanja. Ker je rok, določen v drugem odstavku 395. člena ZFPPIPP, zakonsko določen, ga sodišče ne more podaljšati.
SPZ člen 43, 43/3, 44, 44/2, 105, 105/1. ZZK-1 člen 8, 8/1. SZ-1 člen 7, 7/2.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s priposestvovanjem - pridobitev lastninske pravice na delu nepremičnine - priposestvovanje dela nepremičnine - priposestvovanje idealnega deleža - priposestvovanje idealnega dela nepremičnine - etažna lastnina - pripadajoče zemljišče - garaža - posamezni del stavbe - pogoji za priposestvovanje - dobra vera priposestvovalca - veljaven pravni naslov - desetletna priposestvovalna doba - načelo zaupanja v podatke zemljiške knjige - varstvo dobrovernega tretjega kot pridobitelja lastninske pravice - dobroverni pridobitelj
Tožnik zatrjuje, da je priposestvoval eno od garaž v stanovanjski hiši toženk. Če naj bi torej tožnik na ta način pridobil lastninsko pravico na delu tuje nepremičnine, kot je določeno v tretjem odstavku 43. člena SPZ, potem ne more hkrati na isti dejanski in pravni podlagi terjati zase še solastninskega deleža na isti nepremičnini kot celoti. Idealnega deleža na nepremičnini ni mogoče priposestvovati. Res je, da lastniku posameznega dela zgradbe po prvem odstavku 105. člena SPZ pripada tudi solastnina skupnih delov, vključno z zemljiščem, na katerem stoji zgradba. To pa ne pomeni, da si tožnik lahko lasti zahtevani idealni delež na celotni parceli toženk. Sicer pa v obravnavanem primeru še ni bila vzpostavljena etažna lastnina na stavbi, niti ni bilo določeno pripadajoče zemljišče.
Na podlagi toženkine menične izjave s pooblastilom za izpolnitev je tožnica veljavno izpolnila bianco menico glede vseh bistvenih sestavin, v skladu s toženkinim pooblastilom za izpolnitev.
Ker toženka ni dolžnica (porok) iz temeljnega razmerja, je njena menična obveznost abstraktna, kar pomeni, da je njena menična obveznost neodvisna od temeljnega posla.
Zatrjevane napake volje (podpis menične izjave v zmoti oziroma, zaradi zavedenosti), bi toženka morala uveljavljati z oblikovalno tožbo.
OZ člen 490, 490/3, 490/4, 495, 495/1. ZZK-1 člen 6.
odgovornost za pravne napake - izguba pravice - izguba pravice iz pravne napake - prekluzivni rok - začetek teka roka - sklenitev zavezovalnega posla - publicitetni učinek - sankcije za pravne napake - odškodninski zahtevek - pravica do povračila škode - neposredna škoda - zahtevek za vrnitev kupnine - zahtevek za znižanje kupnine
Sodišče prve stopnje je jasno ugotovilo, da je rok za uveljavljanje pravne napake tožnice začel teči 20. 8. 2015, ker je bila tožnica že tedaj, to je ob sklenitvi zavezovalnega pravnega posla, z obstojem pravne napake seznanjena. Ugotovitev, da se je tožnica z obstojem zemljiškega dolga seznanila že 22. 10. 2013 (zaradi pozitivnega publicitetnega učinka, 6. člen ZZK-1), ko je bil vpisan v zemljiško knjigo, ni v nasprotju z ugotovitvijo sodišča prve stopnje o tem, kdaj je začel teči rok za uveljavljanje pravnih napak. Pred sklenitvijo pravnega posla namreč rok za uveljavljanje pravne napake na stvari, četudi je bila tožnica z obstojem pravne napake že pred tem seznanjena, še ni tekel, česar sodišče prve stopnje tudi ni ugotovilo. Sodišče prve stopnje je namreč izrecno ugotovilo, da je rok za uveljavljanje pravne napake začel teči 20. 8. 2015 in se je iztekel 20. 8. 2016.
začasna odredba v družinskih sporih - začasna odredba po uradni dolžnosti - pravica do stikov otroka s starši - onemogočanje stikov z očetom - odločba o stikih - spremenjene razmere - razširitev stikov - varstvo koristi otroka - stiki pod nadzorom strokovnih delavcev - nadzorovani stiki - odklanjanje stikov s strani otroka - zavarovanje koristi otrok
Določitev stikov pod nadzorom ne pomeni ukrepanja sodišča, ker naj bi oče mladoletno A. A. kakorkoli ogrožal, temveč, da se s strokovno podporo strokovnih delavcev centra za socialno delo mladoletni A. A. pomaga ponovno vzpostaviti stik s predlagateljem, da se nadaljuje njuna medsebojna povezanost ter s tem prepreči njuna odtujitev.
Nasprotna udeleženka navaja, da se zaveda pomembnosti stikov, vendar pa bi po mnenju pritožbenega sodišča morala biti njena vloga aktivnejša. Ni dovolj, da stikov ne preprečuje, temveč jih mora tudi vzpodbujati, oziroma si aktivno prizadevati za ustrezen odnos mladoletne A. A. do stikov s predlagateljem.
Iz razlogov vztrajnega vlaganja pritožb v predmetni zadevi in dejstva, da toženec v pravdi nastopa sam, pritožbeno sodišče vseeno na tem mestu še enkrat ponavlja, da je pritožba v skladu s prvim odstavkom 333. člena in prvim odstavkom 363. člena dovoljena le zoper sodbo oziroma sklep sodišča prve stopnje; da zoper odločbe pritožbenega sodišča pritožba ni dovoljena; da je sodba sodišča prve stopnje postala po (prvi in še dovoljeni) pritožbi toženca z izdajo zgoraj omenjene sodbe Višjega sodišča v Celju pravnomočna in da je ni mogoče več (uspešno) izpodbijati z rednimi pravnimi sredstvi, to je s pritožbami. O pravnomočno razsojenih zadevah tudi ni mogoče ponovno odločati.
obnova pravdnega postopka - nova dejstva in dokazi - nov dokaz - ponovitev dokaza z izvedencem - novo izvedensko mnenje
V okviru dokaznega predloga za postavitev izvedenca je tožnica imela možnost predlagati njegovo zaslišanje in postavitev novega izvedenca. Imela je tudi možnost, da pravilnost izvedenskega mnenja izpodbije s predložitvijo mnenja strokovnjaka, pridobljenega izven postopka. Tovrstni predlogi za dopolnitev dokazovanja glede iste dokazne teme po utrjenem stališču sodne prakse ne predstavljajo novega dokaznega predloga. Iz enakega razloga ne gre za nov dokaz v smislu 10. točke 394. člena ZPP.
nesreča na smučišču - pravila FIS - otrok kot oškodovanec - odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo
Sodišče prve stopnje je moralo odgovoriti na vprašanje, ali je podana odgovornost toženke zaradi tega, ker je kršila 2. FIS pravilo, ki smučarju zapoveduje, da ne sme voziti na pamet, ampak da mora hitrost prilagoditi svojemu znanju, razmeram na smučišču in gostoti smučajočih, ter 3. FIS pravilo, ki hitrejšemu smučarju zapoveduje smučanje na način, da ne ogroža smučarjev pred seboj, ali pa je za nesrečo odgovoren tožnik sam, ker ni upošteval 5. FIS pravila, ki smučarju zapoveduje varno vključevanje na smučarsko progo.
Zakon o določanju stavbnih zemljišč v mestih in naseljih mestnegaznačaja (1968) člen 5, 5/4. Zakon o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč (1958) člen 38, 39, 39/1. ZLNDL člen 2, 2/1. SPZ člen 10.
nacionalizirano zemljišče - pravica uživanja - pravica uporabe - izvenknjižni prenos pravic uporabe - darilna pogodba - načelo zaupanja v podatke zemljiške knjige - poizvedovalna dolžnost
Leta 1968 je bil sprejet Zakon o določanju stavbnih zemljišč v mestih in naseljih mestnega značaja. Zemljišča, ki so bila nacionalizirana že leta 1958 z ZNNZGZ, s tem zakonom niso bila nacionalizirana, ker so že bila družbena lastnina, zanje pa je veljal pravni režim, kot ga je določil ta zakon, torej zakon iz leta 1968. S četrtim odstavkom 5. člena je ta zakon izenačil pravni položaj prejšnjih lastnikov zemljišč, ki so bila nacionalizirana do uveljavitve tega zakona (torej na podlagi ZNNZGZ), s tistimi, na katere so prejšnji lastniki do uveljavitve tega zakona prenesli pravico uporabe ali prednostno pravico uporabe. Ta zakon je torej štel, da so prejšnji lastniki s pravnim poslom, sklenjenim pred uveljavitvijo tega zakona, prenesli pravico uporabe, čeprav je ZNNZGZ to pravico imenoval "pravica brezplačnega uživanja". Nadaljnji zakoni v to pravico niso posegli, vsi so govorili le o pravici uporabe kot o pravici nacionaliziranih zemljiščih.
ZIZ člen 183, 183/4, 183/5, 190, 194. ZZK-1 člen 51, 51/1, 52, 52/3, 87, 87/1.
izvršba na nepremičnine - sklep o izročitvi nepremičnine - prodaja nepremičnine z neposredno pogodbo - ničnost sporazuma - ugotavljanje ničnosti po uradni dolžnosti - zastavni upnik - predznamba pridobitve hipoteke na podlagi predhodne odredbe - predznamba zastavne pravice - pravica v pričakovanju - pravni interes za pritožbo
Pritožnik ima na podlagi predznambe zastavne pravice, ki bo v primeru opravičbe učinkovala pred časom sklenitve neposredne prodajne pogodbe, zastavno pravico v pričakovanju in s tem pravni interes za pritožbo.
Sodišče mora v sklepu o domiku oziroma o izročitvi nepremičnine, prodane na podlagi neposredne pogodbe, podati razloge glede veljavnosti prodaje, pri čemer mora v primerih prodaj z neposredno pogodbo na morebitno ničnost sporazuma o prodaji z neposredno pogodbo sodišče paziti po uradni dolžnosti.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - delna oprostitev plačila sodne takse - zdravstvene težave - izdatki - nekonkretizirana navedba - dopolnitev predloga za taksno oprostitev - pomanjkljiv predlog
Ugotovitev prvostopenjskega sodišča, da tožeča stranka razpolaga z dokaj visokimi mesečnimi prihodki, ni pavšalna, saj izhaja iz predhodne ugotovitve, da pritožnica mesečno prejema pokojnino cca 1.722,23 EUR in je v treh mesecih pred vložitvijo predloga za oprostitev plačila sodne takse iz tega naslova prejela 5.184,79 EUR.
Dejstvo, da je pritožnica v teku postopka izgubila moža, s tem pa so odpadli visoki izdatki za njegovo zdravstveno oskrbo, je bilo zato zadosten podatek, da ob pomanjkanju konkretiziranih navedb in dokazov o drugih upoštevnih izdatkih, zatrjevanih stroškov zaradi blažitve lastnih zdravstvenih težav pritožnice prvostopenjsko sodišče ni upoštevalo.
Sodišče je skladno s tretjim odstavkom 12. člena ZST-1 dolžno stranko pozvati le k dopolnitvi predloga za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse, če ta predlog nima obveznih sestavin iz drugega odstavka istega člena.
Tipična prvina - kauza pogodbe o dosmrtnem preživljanju, sta zaupnost, oziroma osebni vidik tega razmerja, ter aleatornost. Neločljiv sestavni del razmerja, vzpostavljenega s pogodbo o dosmrtnem preživljanju, je medčloveški odnos med pogodbenima strankama, ki ga ni mogoče izraziti v denarju. To je tudi razlog, ki pri tovrstnih pogodbah načeloma izključuje načelo enake vrednosti dajatev. Druga prvina takšne pogodbe je aleatornost. Ta izhaja iz narave stvari, in ni mogoče z gotovostjo predvideti, trajanja in tudi ne natančnih modalitet izvajanja preužitnih dajatev.
Upravnik ima namreč aktivno procesno legitimacijo za izterjavo vplačil v rezervni sklad v primeru, če zahteva plačilo na poseben račun, na katerem se ta sredstva zbirajo. Povedano drugače, upravnik (po materialnem pravu) ni upravičen zahtevati vplačil v rezervni sklad v svojem imenu in na svoj račun, saj so sredstva rezervnega sklada skupno premoženje etažnih lastnikov (drugi odstavek 119. člena Stvarnopravnega zakonika), zato so le etažni lastniki materialnopravni upravičenci za izterjavo vplačil v rezervni sklad.
osebni stečaj - prekinitev postopka zaradi osebnega stečaja dolžnika - ustavitev izvršbe - odpust obveznosti - stečajna masa - ločitvena pravica - unovčenje stečajne mase - prodaja nepremičnine v stečajnem postopku - preuranjen sklep - načelo koncentracije postopka - objava na portalu AJPES - neizpodbojna zakonska domneva o seznanjenosti upnika z začetkom stečajnega postopka
Oklic o začetku stečajnega postopka in o začetku postopka odpusta obveznosti se objavi na spletni strani za objave v postopkih zaradi insolventnosti, ki jo upravlja Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve, pri čemer velja neizpodbojna zakonska domneva, da je vsakdo z objavo na spletni strani seznanjen po preteku osmih dni po objavi.
Odločitev o ustavitvi izvršbe je preuranjena. Sodišče namreč ni upoštevalo, da nepremičnina, ki je obremenjena s hipoteko in na katero se vodi predmetna izvršba, sodi v stečajno maso dolžnice in se že tudi prodaja v stečajnem postopku, saj pravnomočni sklep o odpustu obveznosti ni ovira za unovčenje premoženja stečajnega dolžnika, ki spada v stečajno maso, in razdelitev upnikom. Ker je v stečajnem postopku kot eno temeljnih načel uveljavljeno načelo koncentracije, ki preprečuje vodenje vzporednih postopkov prodaje premoženja stečajnega dolžnika, je usoda predmetnega izvršilnega postopka odvisna od faze in od izida stečajnega postopka, pri čemer nadaljnje postopanje izvršilnega sodišča v primeru prekinitve izvršilnega postopka zaradi začetka stečajnega postopka po 2. točki tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP narekujejo določbe 280. člena ZFPPIPP.
ZGD-1 člen 106, 106/1, 111, 111/1, 135, 135/1, 135/2.
komanditna družba - odpoved družbene pogodbe - izstop družbenika
Zaradi zasledovanja varstva družbe se tudi pri izločitvi družbenika (prvi odstavek 111. člena ZGD-1, smiselno tudi izstop družbenika iz komanditne družbe) njegov položaj navezuje na odpoved družbene pogodbe in je treba tudi pri izstopu družbenika uporabiti prvi odstavek 106. člena ZGD-1. Pritožnikovo stališče, da družbeniku ob izstopu iz družbe ni treba odpovedati družbene pogodbe in pri tem upoštevati pogojev iz prvega odstavka 106. člena ZGD-1, ni pravilno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB - STEČAJNO PRAVO
VSK00023234
ZGD-1 člen 223, 227, 233. ZFPPIPP člen 271, 271/1, 271/1-1, 272, 272/3, 272/3-1. ZPP člen 258, 286.
bilančni dobiček - prosto odločanje o bilančnem dobičku - načelo ohranjanja osnovnega kapitala - prepovedano izplačilo družbenikom - zloraba pravice - dokaz z izvedencem - pravica stranke do izjave v dokaznem postopku z izvedencem - zaslišanje stranke - vabljenje stranke na glavno obravnavo - izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - načelo enakega obravnavanja upnikov - odplačna pogodba - izpodbijanje učinkov razpolagalnih pravnih poslov
Ker je prosto odločanje o bilančnem dobičku eno od temeljnih upravičenj delničarjev, s sklepom o razdelitvi skoraj celotnega dobička za dividende praviloma ni nič narobe. Delničarji imajo namreč izključno pravico odločati o usodi ugotovljenega bilančnega dobička. Vendar, kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, nobena pravica ni absolutna. Ni namreč mogoče mimo konkretnih okoliščin zadeve, ko so delničarji personalno povezani z upravo tožeče stranke (zakoniti zastopniki delničarjev so bili hkrati člani uprave tožeče stranke) in imajo že iz tega razloga praviloma na voljo vse informacije o stanju družbe. O uporabi dobička se je odločalo na skupščini več kot leto dni po zaključku poslovnega leta, za katero je bil dobiček ugotovljen. Če bi se trditve tožeče stranke, da je družba v trenutku odločanja o uporabi dobička (glede na to, da je od datuma, na katerega je bil dobiček ugotovljen, minilo leto dni) že bila insolventna oziroma je bilo zaradi začetka izterjave ene od večjih obveznosti družbe insolventnost mogoče pričakovati, da družba za izplačilo dividend ni imela likvidnih sredstev in da je bila za plačilo dividend porabljena pomembna in bremen prosta dolgoročna naložba tožeče stranke, izkazale za točne, bi bil sklep, da se kljub temu razdeli celoten bilančni dobiček lahko v nasprotju z ZGD-1, predvsem v nasprotju z načelom ohranjanja kapitala. Taka razlaga je v skladu z namenom določbe 227. in tudi 233. člena ZGD-1, saj te določbe zagotavljajo upnikom, da delničarji ne bodo poplačani, preden ne bodo poplačani upniki. Izpolnjen pa mora biti tudi subjektivni pogoj, to je zavedanje delničarjev, da do prejemkov iz naslova dividend niso bili upravičeni. Ker gre pri odločanju o uporabi dobička za eno od temeljnih upravičenj delničarjev, bi bil tak sklep mogoč le, če bi šlo za zlorabo pravice.
Če se pri izvedbi dokaza z izvedencem izkaže, da so pomembna še druga dejstva, glede katerih od stranke ni mogoče zahtevati, da bi jih morala predvideti že vnaprej, takih trditev ni mogoče šteti kot prepoznih. Enako to velja za dokazne predloge, s katerimi želi stranka nasprotovati ugotovitvam izvedenca. Prav tako pritožbeno sodišče pritrjuje pritožnikom, da je bila pravica do izjave glede izvedenskega mnenja v postopku izvotljena. Kadar gre za zahtevnejša izvedenska mnenja, je treba dati strankam dovolj časa za pripravo in jim tudi omogočiti, da si pri vprašanjih izvedencu pomagajo s strokovnimi pomočniki (to seveda ne pomeni, da bi lahko tak strokovni pomočnik postavljal vprašanju izvedencu neposredno).