Tožnikov denar si je namreč izposodila prva tožnica in prva tožnica je z izročitvijo denarja na njem pridobila lastninsko pravico (drugi odstavek 569. člena OZ), zato je lahko na podlagi posojilne pogodbe le ona tista, ki mu je dolžna vrniti enak znesek denarja (prvi odstavek omenjene določbe). Tožnik ima torej pravno podlago za vračilo posojenega (in ne svojega) denarja v posojilni pogodbi, ki jo je sklenil s prvo toženko. Kako je prva toženka nato izposojeni (svoj) denar porabila, je stvar, ki za tožnika ni pravno relevantna, oziroma gre za razmerje med prvo in drugo toženko, v katero tožnik ob zgoraj izpostavljenem dejanskem stanju ne more uspešno poseči. Povedano drugače, prva toženka je tista, ki je drugi toženki izročila svoj denar in ne tožnikovega, zato ni prišlo do prehoda premoženja med tožnikom in drugo toženko oziroma do nezakonitega prisvajanja tožnikovega denarja s strani druge toženke.
razlaga splošnih pogojev za nezgodno zavarovanje - pojem uporaba vozila - ugovor neobstoja zavarovalnega kritja - ugovor zastaranja - motorno vozilo kot delovni stroj
Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da je terjatev iz naslova dnevnega nadomestila zoper toženko nastala šele ob zaključku zdravljenja.
ZPP člen 110, 110/4, 270, 270/1, 365, 365/3. OZ člen 131.
izvedba dokaza z izvedencem - rok za plačilo predujma - podaljšanje roka za plačilo predujma - zavrnitev predloga za podaljšanje roka - posebna pritožba - zastopanje po kvalificiranem pooblaščencu - brezplačna pravna pomoč - odškodnina za premoženjsko škodo - zamakanje - obseg in višina škode - nedokazanost škode - načelo proste presoje dokazov - načelo prostega preudarka - sanacija - potrebni stroški - povračilo stroškov - stroški zaradi olepšave stvari - izboljšave na nepremičnini
Za sklep, s katerim je zavrnjen predlog za podaljšanje roka, zakon ne določa, da ni posebne pritožbe oziroma, da se ga sme izpodbijati le v končni odločbi, zato je pritožba zoper tak sklep dopustna. Stranka mora tak sklep izpodbijati s posebno pritožbo in ne v pritožbi zoper končno odločbo.
Upoštevaje kar sedemkratno podaljšanje roka za plačilo predujma za skupaj leto in pol ter dejstvo, da so bile tožnice v tem postopku vseskozi zastopane po kvalificiranem pooblaščencu, ni mogoče pritrditi pritožbenemu argumentu, da bi sodišče prve stopnje moralo še osmič dovoliti podaljšanje roka in jih v obrazložitvi sklepa poučiti o možnosti vložitve prošnje za oprostitev plačila stroškov predujma. Na nevednost glede možnosti uveljavljanja brezplačne pravne pomoči bi se tožnice lahko kvečjemu sklicevale v primeru, če v postopku ne bi bile deležne kvalificiranega zastopanja.
Sodišče je navedlo sprejemljive razloge, zakaj tožnicam ni priznalo odškodnine za premoženjsko škodo, ki jim je nastala zaradi zamakanja iz toženkine kopalnice. Ne gre le za to, da tožnice niso založile predujma za izvedenca gradbene stroke. Neuspeh tožnic z zahtevkom za povrnitev premoženjske škode gre pripisati tudi dodatnim okoliščinam, in sicer premalo konkretiziranim trditvam o višini nastale škode, neprepričljivosti ostalih izvedenih dokazov, nepredložitvi dodatnih dokazov ter nenazadnje konkretiziranim ugovorom toženke glede neizkazane višine škode.
BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE
VSL00024844
ZKP člen 95, 95/4. ZST-1 člen 12a, 12a/3. ZBPP člen 14, 14/3.
stroški kazenskega postopka - sodna taksa - oprostitev plačila sodne takse - pogoji za oprostitev plačila takse - premoženjsko stanje prosilca - nezmožnost dejanskega razpolaganja s premoženjem - dokazno breme
Prosilec za oprostitev plačila sodne takse (oziroma dodelitve redne brezplačne pravne pomoči) je tisti, na katerem leži breme, da izkaže upravičene razloge, na podlagi katerih je mogoče utemeljeno sklepati, da nezmožnosti razpolaganja s premoženjem ni zakrivil sam oziroma kdo izmed njegovih družinskih članov.
škodni dogodek - leasing - leasing avtomobila - pravni interes - aktivna legitimacija - ekonomski lastnik
V sodni praksi je sprejeto stališče, da ima tudi leasingojemalec poleg leasingodajalca premoženjski interes, da zavarovalni primer ne nastane, ker nosi vse tipične rizike lastnika, med drugim tudi nevarnost poškodovanja ali uničenja stvari.
sprememba tožbe - subjektivna sprememba tožbe - prilagoditev tožbenega zahtevka - relevančna in irelevančna teorija - nesklepčnost - neobstoječa pravna oseba brez pravnega naslednika
Po izbrisu tožeče stranke P. d. o. o. po zaključku stečajnega postopka iz sodnega registra na aktivni strani ni več stranke postopka - tožnika. To predstavlja takšno neodpravljivo procesno oviro, ki onemogoča vsebinsko obravnavo tožbenega zahtevka (neobstoječa pravna oseba namreč ne more biti stranka postopka, zaradi pravnomočnega zaključka stečajnega postopka pa tudi ni njenih pravnih naslednikov). Odločitev o zavrženju tožbe je zato pravilna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00022533
ZPP člen 318, 318/3. SZ-1 člen 103, 103/3, 112, 112/3.
zavrnilna zamudna sodba - zahtevek na izpraznitev stanovanja - odpoved najemne pogodbe - nesklepčnost tožbe - poziv na odpravo nesklepčnosti - tožbeni zahtevek za odpoved najemne pogodbe in vrnitev stvari najemodajalcu
Tožnika bi morala, če sta želela odpovedati najemno razmerje pred potekom roka, postaviti zahtevek na odpoved najemnega razmerja po (točno določeni) najemni pogodbi, za (točno opredeljeno) stanovanje, ob čemer bi morala izkazati pogoje iz tretjega odstavka 103. člena SZ-1, na kar bi šele sledil izpraznitveni zahtevek.
tožba na razveljavitev sodne poravnave - izpodbijanje sodne poravnave - izredno pravno sredstvo - nedovoljeno razpolaganje z zahtevkom - učinek sodne poravnave
Pri nedovoljenem razpolaganju strank gre za obid kogentnih določb materialnega prava in moralnih pravil, ne pa za pravilno uporabo materialnega in procesnega prava.
Bistvo prepovedi razpolaganja strank z zahtevkom je onemogočiti strankam, da bi s procesnim razpolaganjem dosegle učinek, ki ga s poslom materialnega prava ne morejo.
Učinek izpodbijane sodne poravnave je, da mora toženka izprazniti stanovanje in ga izročiti v posest tožeči stranki. Nobenega materialnopravnega predpisa, ki bi toženki prepovedal prepustitev stanovanja v posest nekomu, ki ni zemljiškoknjižni lastnik stanovanja, ni. Tako poravnavo bi lahko izpodbijal le lastnik stanovanja.
Pri permanentnih zavarovanjih v skladu z določbo drugega odstavka 946. člena OZ pogodba preneha z dnem zapadlosti naslednje premije pod pogojem, da je zavarovanec pravočasno (najmanj tri mesece prej) o odstopu od pogodbe obvestil zavarovalnico, pri dolgoročnih zavarovanjih pa je v skladu s določbo tretjega odstavka 946. člena OZ možen odstop od zavarovanja oziroma njeno razdrtje šele po preteku treh let od sklenitve zavarovanja z odpovednim rokom šest mesecev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00022534
ZZZDR člen 106, 106/5. URS člen 22.
določitev stikov med staršem in otrokom - izvrševanje stikov z otrokom - omejitev pravice do stikov - varstvo otrokovih koristi - stiki v korist otroka - imenovanje izvedenca - pravica do sodelovanja v postopku
Odločitev o stikih zajema tehtanje med pravicami več oseb, pri čemer je temeljno vodilo zasledovanje otrokove koristi. Odločitev o otrokovih stikih ne sme temeljiti le na ugotovitvi, da otrok stike zavrača, še zlasti, če je to posledica ravnanja drugega izmed staršev, saj mora drugi roditelj z aktivnim ravnanjem otroka pripraviti na stike.
Prvostopenjsko sodišče je zaključilo, da ukinitev stikov dečku ne bi bila v korist. Po drugi strani pa režim stikov, določen v izpodbijanem sklepu, lahko pripelje do ravno takega rezultata. Ob dejstvu, da se stiki niso izvrševali že dve leti in sta deček in oče odtujena, je kot na dlani zaključek, da bosta za ponovno vzpostavitev stikov potrebovala (strokovno) pomoč. Za odločitev o tem, kakšen režim stikov (če sploh, saj jih CSD npr. odsvetuje) je v otrokovo korist, je prav tako potrebno strokovno znanje izvedenca ustrezne stroke. Ker ga prvostopenjsko sodišče ni postavilo, kljub temu, da sta udeleženca v postopku to predlagala, prav tako tudi CSD (v obravnavanem primeru CSD ni podal strukturiranega poročila, pač pa je predlagal postavitev izvedenca ustrezne stroke zaradi zapletenosti in kompleksnosti primera), je kršilo pravico nasprotnega udeleženca do sodelovanja v postopku in posledično nepopolno ugotovilo dejansko stanje.
stečajni postopek - razdelitev stečajne mase - ugovor proti načrtu razdelitve - sklep o razdelitvi - pritožba zoper sklep o razdelitvi - nedovoljena pritožba - nedopustna pritožba zoper sklep o prvi razdelitvi
Upnik morebitne nepravilnosti pri razdelitvi razdelitvene mase lahko uveljavlja z ugovorom proti načrtu razdelitve. Upnik, ki ni vložil ugovora proti načrtu razdelitve razdelitvene mase, morebitnih nepravilnosti v zvezi z načrtom ne more uveljavljati šele v pritožbi zoper sklep o razdelitvi.
dedna pravica - obstoj izvenzakonske skupnosti - pravni standard - intimno življenje - življenjska in ekonomska skupnost - skupno bivanje - pooblastilo za razpolaganje s sredstvi na bančnem računu
Za izvenzakonsko skupnost gre, če partnerja dalj časa skupaj zadovoljujeta svoje interese na čustvenem in materialnem področju, si medsebojno zaupata in pomagata in sta si intimna. Obstoj skupnega gospodinjstva, ekonomska skupnost in dejstvo, da v očeh okolice veljata za zunajzakonska partnerja (ti. notornost skupnosti) so zunanji indikatorji, ki nakazujejo obstoj zunajzakonske skupnosti, odločilna za zaključek o njenem obstoju pa je notranja komponenta, torej volja vsakega od partnerjev po vzpostavitvi skupnega življenja in ekonomske skupnosti.
soglasje stranke za pridobitev podatkov, ki so davčna tajnost - podatki o prometu na transakcijskem računu
Če je dala tožena stranka pooblastilo za pridobitev podatkov, ki se obravnavajo kot davčna tajnost, sodišče prve stopnje s tem ni moglo pridobiti podatkov o stanju, prilivih in odlivih v zadnjih treh mesecih pri organizacijah za plačilni promet, sploh pa ne pri tujih organizacijah za plačilni promet. Slovensko sodišče ne more izvrševati oblasti na ozemlju tujih držav.
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - prodaja premoženja stečajnega dolžnika - posebna pravila o prodaji določenega premoženja - izpraznitev stanovanja
Dolžnica predlaga, naj se stanovanje izprazni šele takrat, ko bo prodano, s čimer smiselno predlaga podaljšanje roka za izpraznitev stanovanja. Ker je rok, določen v drugem odstavku 395. člena ZFPPIPP, zakonsko določen, ga sodišče ne more podaljšati.
krivdna odgovornost - objektivna odgovornost - odgovornost premikajočih motornih vozil - izključna krivda imetnika motornega vozila - oprostitev odškodninske odgovornosti - nepremoženjska škoda zaradi duševnih bolečin ob smrti bližnjega
Odškodninsko odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila ureja določba 154. člena OZ, ki v prvem odstavku določa, da se pri nesreči premikajočih se motornih vozil, ki je bila povzročena po izključni krivdi enega imetnika, uporabljajo pravila o krivdni odgovornosti. Na podlagi citirane določbe objektivna odgovornost imetnika motornih vozil ne preneha, je pa izključna krivda kriterij za oprostitev odškodninske odgovornosti. Izključno krivdo mora zatrjevati in dokazovati stranka, ki se nanjo sklicuje.
Zakon o določanju stavbnih zemljišč v mestih in naseljih mestnegaznačaja (1968) člen 5, 5/4. Zakon o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč (1958) člen 38, 39, 39/1. ZLNDL člen 2, 2/1. SPZ člen 10.
nacionalizirano zemljišče - pravica uživanja - pravica uporabe - izvenknjižni prenos pravic uporabe - darilna pogodba - načelo zaupanja v podatke zemljiške knjige - poizvedovalna dolžnost
Leta 1968 je bil sprejet Zakon o določanju stavbnih zemljišč v mestih in naseljih mestnega značaja. Zemljišča, ki so bila nacionalizirana že leta 1958 z ZNNZGZ, s tem zakonom niso bila nacionalizirana, ker so že bila družbena lastnina, zanje pa je veljal pravni režim, kot ga je določil ta zakon, torej zakon iz leta 1968. S četrtim odstavkom 5. člena je ta zakon izenačil pravni položaj prejšnjih lastnikov zemljišč, ki so bila nacionalizirana do uveljavitve tega zakona (torej na podlagi ZNNZGZ), s tistimi, na katere so prejšnji lastniki do uveljavitve tega zakona prenesli pravico uporabe ali prednostno pravico uporabe. Ta zakon je torej štel, da so prejšnji lastniki s pravnim poslom, sklenjenim pred uveljavitvijo tega zakona, prenesli pravico uporabe, čeprav je ZNNZGZ to pravico imenoval "pravica brezplačnega uživanja". Nadaljnji zakoni v to pravico niso posegli, vsi so govorili le o pravici uporabe kot o pravici nacionaliziranih zemljiščih.
delno plačilo - vračunavanje - namen plačila - zmotna uporaba materialnega prava
Pritožba toženke utemeljeno izpostavlja, da je sodišče prve stopnje z izpostavljeno presojo zmotno uporabilo materialno pravo, in sicer prvi odstavek 287. člena OZ, po katerem se, če je med istima osebama več istovrstnih obveznosti, pa tisto, kar dolžnik izpolni, ne zadošča, da bi se mogle vse poravnati, in če ni sporazuma, obveznosti vračunajo po istem vrstnem redu, ki ga določi dolžnik najpozneje ob izpolnitvi. Slovenski računovodski standardi se nanašajo na, kot pove že njihovo ime, računovodenje, medtem ko je treba za presojo vprašanja vračunavanja uporabiti (med drugimi) zgoraj izpostavljeno določbo OZ. Skladno z navedenim se je sodišče prve stopnje zmotno oziroma v povsem pretirani meri oprlo na vprašanje (pravilnega) računovodenja. Po omenjeni določbi OZ lahko dolžnik obveznost, ki jo plačuje, navede ali v namenu nakazila ali pa uporabi referenčno številko obveznosti (sklic), ki jo je v izdanem računu določil upnik. Povedano drugače, sklic ni obvezen, ampak zadošča že opredelitev namena nakazila, česar sodišče prve stopnje ni upoštevalo, temveč je zmotno zaključilo, da toženka z opredelitvijo namenov plačil ni v zadostni meri specificirala obveznosti, ki jih je plačevala.
nesreča na smučišču - pravila FIS - otrok kot oškodovanec - odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo
Sodišče prve stopnje je moralo odgovoriti na vprašanje, ali je podana odgovornost toženke zaradi tega, ker je kršila 2. FIS pravilo, ki smučarju zapoveduje, da ne sme voziti na pamet, ampak da mora hitrost prilagoditi svojemu znanju, razmeram na smučišču in gostoti smučajočih, ter 3. FIS pravilo, ki hitrejšemu smučarju zapoveduje smučanje na način, da ne ogroža smučarjev pred seboj, ali pa je za nesrečo odgovoren tožnik sam, ker ni upošteval 5. FIS pravila, ki smučarju zapoveduje varno vključevanje na smučarsko progo.
osebni stečaj - postopek osebnega stečaja - namen postopka osebnega stečaja - pravnomočen sklep o začetku stečajnega postopka - prodaja solastniškega deleža - ločitvena pravica - sklep o preizkusu terjatev - ločitveni upniki - sklep o prodaji - obrazložitev
Postopek osebnega stečaja se vodi, da bi vsi upniki iz premoženja stečajnega dolžnika prejeli plačilo svojih navadnih terjatev do stečajnega dolžnika hkrati in v enakih delih.
V luči dejstva, da sploh še ni znano, ali je prodaja njenega premoženja potrebna za poplačilo dolgov glavnega dolžnika in da dolžnica v eni od nepremičnin tudi živi, je dolžnica še poudarila, da bi v skrajnem primeru bilo možno prodati apartmaje ter poslovna prostora, ne pa hkrati še stanovanja v katerem živi.
Glede odločitve o prodaji stanovanja, v katerem stečajna dolžnica biva in ki se nahaja v stanovanjski hiši z apartmaji, pritožbeno sodišče ugotavlja, da obrazložitev sklepa ne vsebuje razlogov o odločilnih dejstvih. Zato tudi pritožbeno sodišče v konkretnem primeru ne more presoditi pravilnosti odločitve o potrebnosti prodaje tudi solastniškega deleža dolžnice na stanovanjski hiši z apartmaji.
ZIZ člen 38a, 38a/3. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (2003) člen 7, 7/1. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (2003) tarifna številka 1, 1/4.
izvršiteljevi stroški - stroški rubeža - nagrada za neizvedeni rubež - varščina za plačilo dela in stroškov izvršitelja - višina varščine
Iz pravilnika ne izhaja, da varščina ne sme presegati same terjatve, ki se izterjuje, temveč, da ne sme presegati seštevka predvidenega plačila za to izvršilno dejanje in stroškov, ki bodo pri tem predvidoma nastali, torej, ko se izvršba na premičnine v fizičnem smislu še ni začela, plačila za izvršilno dejanje rubeža premičnin in stroškov v zvezi z njim.
Za en uspešen rubež bi izvršitelju pripadalo že 250 točk, izvršitelj pa je kot predviden strošek zahteval pol manj kot to. Da bo v tej zadevi potreben vsaj en uspešen rubež, pa upnik izrecno priznava. Ker tako utemeljenost plačila s strani izvršitelja zahtevanega zneska izhaja že iz materialnopravne določbe, ki pa jo je sodišče prve stopnje v obrazložitvi navedlo, dodatna obrazložitev sklepa v tem delu ni bila potrebna.