ZPP člen 108, 286. OZ člen 243, 243/1, 243/3, 381, 417.
leasing pogodba - odstop od pogodbe o leasingu - cesija terjatve - pozitivni pogodbeni interes - prepoved anatocizma - določitev vrednosti predmeta leasinga - skrbnost leasingodajalca pri prodaji - nepopolna tožba - prekluzija trditev in dokazov
Predmet tožbenega zahtevka ni škoda, ki je nastala tožniku, ampak tožnik od toženca uveljavlja terjatev, ki je bila s cesijo prenesena nanj. Vsebina terjatve se s cesijo ne spremeni. Cesionar v celoti vstopi v pravni položaj, ki ga je ime pred cesijo cedent.
Pri odškodnini zaradi kršitve leasing pogodbe ni bistveno, kakšna je ocenjena tržna vrednost predmeta leasinga, temveč ali je leasingodajalec pri njegovi prodaji ravnal s potrebno skrbnostjo ter izvedel razumne ukrepe za zmanjšanje škode.
Ustrezna skrbnost leasingodajalca pri prodaji ne obsega tudi oglaševanja v tujini.
delno plačilo - vračunavanje - namen plačila - zmotna uporaba materialnega prava
Pritožba toženke utemeljeno izpostavlja, da je sodišče prve stopnje z izpostavljeno presojo zmotno uporabilo materialno pravo, in sicer prvi odstavek 287. člena OZ, po katerem se, če je med istima osebama več istovrstnih obveznosti, pa tisto, kar dolžnik izpolni, ne zadošča, da bi se mogle vse poravnati, in če ni sporazuma, obveznosti vračunajo po istem vrstnem redu, ki ga določi dolžnik najpozneje ob izpolnitvi. Slovenski računovodski standardi se nanašajo na, kot pove že njihovo ime, računovodenje, medtem ko je treba za presojo vprašanja vračunavanja uporabiti (med drugimi) zgoraj izpostavljeno določbo OZ. Skladno z navedenim se je sodišče prve stopnje zmotno oziroma v povsem pretirani meri oprlo na vprašanje (pravilnega) računovodenja. Po omenjeni določbi OZ lahko dolžnik obveznost, ki jo plačuje, navede ali v namenu nakazila ali pa uporabi referenčno številko obveznosti (sklic), ki jo je v izdanem računu določil upnik. Povedano drugače, sklic ni obvezen, ampak zadošča že opredelitev namena nakazila, česar sodišče prve stopnje ni upoštevalo, temveč je zmotno zaključilo, da toženka z opredelitvijo namenov plačil ni v zadostni meri specificirala obveznosti, ki jih je plačevala.
višina nepremoženjske škode - zmanjšanje življenjske aktivnosti - skaženost kot pravni standard - brazgotine - valorizacija že plačanega dela odškodnine - metoda valorizacije
Ali je podana nepremoženjska škoda v obliki duševnih bolečin zaradi skaženosti, se presoja po objektivnih in subjektivnih merilih. Prva povedo, ali je oškodovančeva zunanjost (sploh) spremenjena, na kakšen način se ta sprememba izraža (opaznost, možnost za zakrivanja) in kako jo okolje doživlja.
OZ člen 167, 168, 174, 179, 299, 299/2. ZDoh-2 člen 125, 126, 127.
odmera denarne odškodnine - nepremoženjska škoda - premoženjska škoda - denarna renta - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - duševne bolečine zaradi skaženosti - tuja nega in pomoč - izgubljeni zaslužek - plačilo dohodnine od izplačane odškodnine - zakonske zamudne obresti
Za presojo trditev o neustreznosti (s strani sodišča prve stopnje) prisojene odškodnine je poleg (ne)primerljivosti utrpljenih poškodb enako pomembno, kakšna konkretna nepremoženjska škoda oziroma njen obseg (intenzivnost) je bil v posameznih judikatnih primerih (na katere se pritožba sklicuje) ugotovljen.
Glede okoliščine, da je bil tožnik vsaj 22x na RTG slikanju in 3x na CT preiskavi, je izvedenec poudaril, da je takšno sevanje organizmu škodljivo, in hkrati opozoril na morebiten razvoj karcinoma ter vpliv na spolne celice. Pritožba sodišču prve stopnje očita, da teh ugotovitev izvedenca v okviru nevšečnosti med zdravljenjem ne bi smelo upoštevati, češ da naj bi bile posledice zgolj hipotetične, da se do sedaj pri tožniku niso pokazale in da ni izkazano, da se kdaj bodo. Temu pritožbenemu navajanju ni moč pritrditi. Za upoštevanje omenjenih okoliščin v okviru nevšečnosti ni potrebno, da bi škoda že nastala, ampak zadostuje (s strani izvedenca potrjena) možnost nastanka bodoče (dodatne) škode na zdravju oškodovanca.
O škodi, ki zapade do konca glavne obravnave, je treba odločiti kot o navadni škodi.
Obračun akontacije dohodnine od odškodnine za izgubljeni dohodek in plačilo v korist javnih prihodkov mora v skladu z določbami ZDoh-2 opraviti izplačevalec obdavčljivega dohodka (kar je v konkretnem primeru tožena stranka), pri čemer je tožnik (oškodovanec) upravičen do odškodnine (za izgubljeni dohodek) v neto znesku.
izselitev iz stanovanja - uporaba stanovanja brez pravnega naslova - najemno razmerje - podaljšanje najemnega razmerja - neupravičena obogatitev
Pravdni stranki sta se v najemni pogodbi in v aneksu jasno in nedvoumno izrekli, da je kakršnokoli podaljšanje mogoče le s predhodnim pisnim dogovorom, kar je skladno tudi z določbo 95. člena SZ-1, ki ne predvideva konkludentnega podaljšanja najemnega razmerja. Da bi bil takšen aneks sklenjen, toženka ni trdila niti z ničemer izkazala.
stečajni postopek - razdelitev stečajne mase - ugovor proti načrtu razdelitve - sklep o razdelitvi - pritožba zoper sklep o razdelitvi - nedovoljena pritožba - nedopustna pritožba zoper sklep o prvi razdelitvi
Upnik morebitne nepravilnosti pri razdelitvi razdelitvene mase lahko uveljavlja z ugovorom proti načrtu razdelitve. Upnik, ki ni vložil ugovora proti načrtu razdelitve razdelitvene mase, morebitnih nepravilnosti v zvezi z načrtom ne more uveljavljati šele v pritožbi zoper sklep o razdelitvi.
Še preden je pritožbeno sodišče odločilo o pritožbi, je prejelo zapisnik o opravljeni glavni obravnavi v drugi pravdni zadevi s sklenjeno sodno poravnavo pravdnih strank. Sestavni del te sodne poravnave je izjava tožnika o umiku pritožbe v predmetni zadevi, zaradi česar pritožbeno sodišče ugotavlja, da je ta pritožba umaknjena.
opravičilo odsotnosti z naroka - predpisani obrazec - zdravniško potrdilo o upravičeni odsotnosti z naroka
Drži sicer, da so bila opravičila na naroke izdana na predpisanem obrazcu, kar pa ne pomeni, da sodišče resničnosti vsebine obrazca (zdravniškega potrdila) ne bi smelo preverjati.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - delna oprostitev plačila sodne takse - zdravstvene težave - izdatki - nekonkretizirana navedba - dopolnitev predloga za taksno oprostitev - pomanjkljiv predlog
Ugotovitev prvostopenjskega sodišča, da tožeča stranka razpolaga z dokaj visokimi mesečnimi prihodki, ni pavšalna, saj izhaja iz predhodne ugotovitve, da pritožnica mesečno prejema pokojnino cca 1.722,23 EUR in je v treh mesecih pred vložitvijo predloga za oprostitev plačila sodne takse iz tega naslova prejela 5.184,79 EUR.
Dejstvo, da je pritožnica v teku postopka izgubila moža, s tem pa so odpadli visoki izdatki za njegovo zdravstveno oskrbo, je bilo zato zadosten podatek, da ob pomanjkanju konkretiziranih navedb in dokazov o drugih upoštevnih izdatkih, zatrjevanih stroškov zaradi blažitve lastnih zdravstvenih težav pritožnice prvostopenjsko sodišče ni upoštevalo.
Sodišče je skladno s tretjim odstavkom 12. člena ZST-1 dolžno stranko pozvati le k dopolnitvi predloga za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse, če ta predlog nima obveznih sestavin iz drugega odstavka istega člena.
razlaga splošnih pogojev za nezgodno zavarovanje - pojem uporaba vozila - ugovor neobstoja zavarovalnega kritja - ugovor zastaranja - motorno vozilo kot delovni stroj
Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da je terjatev iz naslova dnevnega nadomestila zoper toženko nastala šele ob zaključku zdravljenja.
začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - prodaja vozila - izročitev vozil v posest
Tudi če je v 1. členu kupoprodajne pogodbe zapisano, da tožena stranka - prodajalka kot lastnica proda in prepusti v last ter posest kupcu svoje motorno vozilo (priloga B 2), to v okoliščinah tega primera ni dokazovalo dejanske izročitve v posest.
obnova postopka - zavrnitev predloga za obnovo postopka - nova dejstva - nepristranskost izvedenca - procesna skrbnost stranke v postopku
Pravilno je sodišče prve stopnje presodilo, da bi tožeča stranka (oziroma njen pooblaščenec, ki jo je zastopal tudi v citirani kazenski zadevi), lahko ob ustrezni procesni skrbnosti – taki, ki jo je izkazala v kazenski zadevi, za dejstvo preteklega sodelovanja izvedenca s toženo stranko izvedela že v pravdnem postopku in ga v njem tudi uveljavljala, česar po svoji krivdi ni storila.
prometna nezgoda - odgovornost uporabnika motornega vozila - soprispevek sopotnika - nepremoženjska škoda
Nedvomno sopotniku na kolesu z motorjem ni mogoče pripisati soprispevka za prehitro vožnjo voznika motorista, udeleženega v prometni nezgodi, ki je bil hkrati povzročitelj le-te. Tudi ni izkazano, da bi sopotnik vedel, da namerava voznik motorja voziti prehitro, na njegovo prehitro vožnjo pa kot sopotnik ni imel vpliva.
Tožnikov denar si je namreč izposodila prva tožnica in prva tožnica je z izročitvijo denarja na njem pridobila lastninsko pravico (drugi odstavek 569. člena OZ), zato je lahko na podlagi posojilne pogodbe le ona tista, ki mu je dolžna vrniti enak znesek denarja (prvi odstavek omenjene določbe). Tožnik ima torej pravno podlago za vračilo posojenega (in ne svojega) denarja v posojilni pogodbi, ki jo je sklenil s prvo toženko. Kako je prva toženka nato izposojeni (svoj) denar porabila, je stvar, ki za tožnika ni pravno relevantna, oziroma gre za razmerje med prvo in drugo toženko, v katero tožnik ob zgoraj izpostavljenem dejanskem stanju ne more uspešno poseči. Povedano drugače, prva toženka je tista, ki je drugi toženki izročila svoj denar in ne tožnikovega, zato ni prišlo do prehoda premoženja med tožnikom in drugo toženko oziroma do nezakonitega prisvajanja tožnikovega denarja s strani druge toženke.
stečajni postopek nad pravno osebo - prodaja premoženja - posebna pravila o prodaji določenega premoženja - ocena vrednosti premoženja - pooblastilo stečajnega upravitelja - znižanje cene - prodaja na javni dražbi
ZFPPIPP v drugem odstavku 346. člena pooblašča upravitelja, da oceni vrednost premoženja, navedenega v prvem odstavku 346. člena ZFPPIPP in torej šteje, da je upravitelj usposobljen za takšno cenitev. Očitki pritožnice, da upravitelj ni strokovno usposobljen za ocenitve vrednosti premoženja, zato niso utemeljeni.
OZ-UPB1 člen 349, 349/1, 480,480/1. ZPP-UPB3 člen 214, 337, 337/1. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 19.
enoletni prekluzivni rok za vložitev tožbe - zahtevek za znižanje cene - izvenpravdno izvedensko mnenje - sklep o imenovanju izvedenca - pravočasnost priglasitve pravdnih stroškov - 3-letni zastaralni rok - nedopustne pritožbene novote - prevara prodajalca - enoletni prekluzivni rok
Enoletni prekluzivni rok iz prvega odstavka 480. člena OZ je potekel v času, ko je tožeča stranka napako aktivno odpravljala in je tožena stranka torej upravičeno pričakovala, da bo le-ta odpravljena, oziroma da bo njen ugovor rešen brez pravde. V takem primeru bi ob strogem upoštevanju zakonskega prekluzivnega roka tožena stranka svoje pravice izgubila, še preden jih je sploh imela možnost uveljaviti. To pa bi bilo v nasprotju z namenom določbe prvega odstavka 480. člena OZ, v skladu s katerim kupec v primeru prodajalčevega zavajanja (prevare) ohrani svoje pravice iz naslova napak prodane stvari tudi po poteku zakonskega prekluzivnega roka.
sporazum etažnih lastnikov - zemljiškoknjižno dovolilo - zemljiškoknjižni postopek - uničenje - obvestilo pristojne območne geodetske uprave - načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku - prenehanje etažne lastnine - poočitev - listine, ki so podlaga za vpis
Ne glede na določbo 126. člena SPZ, ki določa, da etažna lastnina preneha z uničenjem celotne zgradbe in da etažni lastniki postanejo solastniki nepremičnine in ostankov zgradbe v skladu s svojim idealnim deležem na skupnih delih, je potrebno za postopek zemljiškoknjižnega vpisa izbrisa etažne lastnine upoštevati pravila zemljiškoknjižnega postopka.
Predmetna stavba ( ID znak 1-9) je v zemljiški knjigi glede na stanje vpisov vpisana kot nedokončana etažna lastnina s sedmimi posameznimi deli, nerazdeljenimi deli stavbe in parcelama št. 4/2 in 4/1, k.o. G. kot splošnima skupnima deloma stavbe. Ker je v primeru prenehanja etažne lastnine zaradi uničenja zgradbe, ključna ugotovitev solastninskih deležev, ki jih pridobijo etažni lastniki glede na idealni delež na skupnih delih, je za izbris (nedokončane) etažne lastnine in vpis lastninske pravice na parc. št. ID znak 1 4/1 in 1 4/2, sedaj vpisanih kot splošni skupni del stavbe, potrebna ustrezna listina v smislu 40. člena ZZK-1.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00025402
ZPP člen 122, 224.
nezakonito ravnanje sodišča - zapuščinska obravnava - zapisnik o obravnavi - možnost sodelovanja v postopku - dokazna moč javne listine - video nadzor
Utemeljeno in razumno je pričakovanje, da sodišče kot državni organ razpolaga s podatki, ki mu omogočajo spremljanje dogajanja na sodišču, med drugim tudi v natančnem kronološkem smislu. Ker je pritožnik izkazal, da obstaja časovni zamik med uro videonadzornega sistema in dejansko uro, je pri pritožbenem sodišču vzbudil dvom v resničnost vsebine zapisnika v tem delu. Pritožnik je storil vse, kar je od njega razumno pričakovati, da bi svoje pritožbene trditve dokazal, pa tega zaradi razlogov na strani Okrajnega sodišča v Trebnjem ni mogel, obenem pa so imele vse dedinje možnost, da se v primeru nestrinjanja s pritožbo do trditev opredelijo in zavarujejo svoje pravice.
Upravnik ima namreč aktivno procesno legitimacijo za izterjavo vplačil v rezervni sklad v primeru, če zahteva plačilo na poseben račun, na katerem se ta sredstva zbirajo. Povedano drugače, upravnik (po materialnem pravu) ni upravičen zahtevati vplačil v rezervni sklad v svojem imenu in na svoj račun, saj so sredstva rezervnega sklada skupno premoženje etažnih lastnikov (drugi odstavek 119. člena Stvarnopravnega zakonika), zato so le etažni lastniki materialnopravni upravičenci za izterjavo vplačil v rezervni sklad.
krivdna odškodninska odgovornost - odškodninska odgovornost občine - opustitev dolžnega ravnanja - načelo neminem laedere - padec drevesa na vozilo - upravljalec javne površine - izreden vremenski pojav
Ker je bila bukev zdravo drevo, prva toženka utemeljeno ni pričakovala njenega padca. Pričakovano je namreč, da zdrava drevesa preživijo vremenske pojave. Zavedanje o tem, da obstaja nevarnost padca tudi zdravih dreves, bi lahko prva toženka pridobila šele po tem, ko bi do takšnega izrednega dogodka na tem področju že prišlo. V konkretnem primeru pa je bila padla bukev prvo drevo, ki je padlo na tem območju. Nerealistično bi bilo zato pričakovati, da bo prva toženka kot občina v danih okoliščinah v obdobju nekaj ur ugotovila obstoj nevarnosti padca sicer zdravih dreves in pravočasno zaprla vse površine, na katerih so rasla drevesa in katerih lastnica ali upravljalka je, oziroma ob vsa drevesa postavila svarilne znake. Načela neminem laedere sodišče ne more razlagati tako, da na osebe nalaga obveznosti, ki jih dejansko, tudi ob primerni skrbnosti, niso zmožne izpolniti. Tveganje za škodo, ki je posledica izrednih, objektivno nepredvidljivih dogodkov, po naravi stvari nosi vsak posameznik sam.