razlaga splošnih pogojev za nezgodno zavarovanje - pojem uporaba vozila - ugovor neobstoja zavarovalnega kritja - ugovor zastaranja - motorno vozilo kot delovni stroj
Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da je terjatev iz naslova dnevnega nadomestila zoper toženko nastala šele ob zaključku zdravljenja.
ZIZ člen 38a, 38a/3. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (2003) člen 7, 7/1. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (2003) tarifna številka 1, 1/4.
izvršiteljevi stroški - stroški rubeža - nagrada za neizvedeni rubež - varščina za plačilo dela in stroškov izvršitelja - višina varščine
Iz pravilnika ne izhaja, da varščina ne sme presegati same terjatve, ki se izterjuje, temveč, da ne sme presegati seštevka predvidenega plačila za to izvršilno dejanje in stroškov, ki bodo pri tem predvidoma nastali, torej, ko se izvršba na premičnine v fizičnem smislu še ni začela, plačila za izvršilno dejanje rubeža premičnin in stroškov v zvezi z njim.
Za en uspešen rubež bi izvršitelju pripadalo že 250 točk, izvršitelj pa je kot predviden strošek zahteval pol manj kot to. Da bo v tej zadevi potreben vsaj en uspešen rubež, pa upnik izrecno priznava. Ker tako utemeljenost plačila s strani izvršitelja zahtevanega zneska izhaja že iz materialnopravne določbe, ki pa jo je sodišče prve stopnje v obrazložitvi navedlo, dodatna obrazložitev sklepa v tem delu ni bila potrebna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00022534
ZZZDR člen 106, 106/5. URS člen 22.
določitev stikov med staršem in otrokom - izvrševanje stikov z otrokom - omejitev pravice do stikov - varstvo otrokovih koristi - stiki v korist otroka - imenovanje izvedenca - pravica do sodelovanja v postopku
Odločitev o stikih zajema tehtanje med pravicami več oseb, pri čemer je temeljno vodilo zasledovanje otrokove koristi. Odločitev o otrokovih stikih ne sme temeljiti le na ugotovitvi, da otrok stike zavrača, še zlasti, če je to posledica ravnanja drugega izmed staršev, saj mora drugi roditelj z aktivnim ravnanjem otroka pripraviti na stike.
Prvostopenjsko sodišče je zaključilo, da ukinitev stikov dečku ne bi bila v korist. Po drugi strani pa režim stikov, določen v izpodbijanem sklepu, lahko pripelje do ravno takega rezultata. Ob dejstvu, da se stiki niso izvrševali že dve leti in sta deček in oče odtujena, je kot na dlani zaključek, da bosta za ponovno vzpostavitev stikov potrebovala (strokovno) pomoč. Za odločitev o tem, kakšen režim stikov (če sploh, saj jih CSD npr. odsvetuje) je v otrokovo korist, je prav tako potrebno strokovno znanje izvedenca ustrezne stroke. Ker ga prvostopenjsko sodišče ni postavilo, kljub temu, da sta udeleženca v postopku to predlagala, prav tako tudi CSD (v obravnavanem primeru CSD ni podal strukturiranega poročila, pač pa je predlagal postavitev izvedenca ustrezne stroke zaradi zapletenosti in kompleksnosti primera), je kršilo pravico nasprotnega udeleženca do sodelovanja v postopku in posledično nepopolno ugotovilo dejansko stanje.
ZPP člen 110, 110/4, 270, 270/1, 365, 365/3. OZ člen 131.
izvedba dokaza z izvedencem - rok za plačilo predujma - podaljšanje roka za plačilo predujma - zavrnitev predloga za podaljšanje roka - posebna pritožba - zastopanje po kvalificiranem pooblaščencu - brezplačna pravna pomoč - odškodnina za premoženjsko škodo - zamakanje - obseg in višina škode - nedokazanost škode - načelo proste presoje dokazov - načelo prostega preudarka - sanacija - potrebni stroški - povračilo stroškov - stroški zaradi olepšave stvari - izboljšave na nepremičnini
Za sklep, s katerim je zavrnjen predlog za podaljšanje roka, zakon ne določa, da ni posebne pritožbe oziroma, da se ga sme izpodbijati le v končni odločbi, zato je pritožba zoper tak sklep dopustna. Stranka mora tak sklep izpodbijati s posebno pritožbo in ne v pritožbi zoper končno odločbo.
Upoštevaje kar sedemkratno podaljšanje roka za plačilo predujma za skupaj leto in pol ter dejstvo, da so bile tožnice v tem postopku vseskozi zastopane po kvalificiranem pooblaščencu, ni mogoče pritrditi pritožbenemu argumentu, da bi sodišče prve stopnje moralo še osmič dovoliti podaljšanje roka in jih v obrazložitvi sklepa poučiti o možnosti vložitve prošnje za oprostitev plačila stroškov predujma. Na nevednost glede možnosti uveljavljanja brezplačne pravne pomoči bi se tožnice lahko kvečjemu sklicevale v primeru, če v postopku ne bi bile deležne kvalificiranega zastopanja.
Sodišče je navedlo sprejemljive razloge, zakaj tožnicam ni priznalo odškodnine za premoženjsko škodo, ki jim je nastala zaradi zamakanja iz toženkine kopalnice. Ne gre le za to, da tožnice niso založile predujma za izvedenca gradbene stroke. Neuspeh tožnic z zahtevkom za povrnitev premoženjske škode gre pripisati tudi dodatnim okoliščinam, in sicer premalo konkretiziranim trditvam o višini nastale škode, neprepričljivosti ostalih izvedenih dokazov, nepredložitvi dodatnih dokazov ter nenazadnje konkretiziranim ugovorom toženke glede neizkazane višine škode.
BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE
VSL00024844
ZKP člen 95, 95/4. ZST-1 člen 12a, 12a/3. ZBPP člen 14, 14/3.
stroški kazenskega postopka - sodna taksa - oprostitev plačila sodne takse - pogoji za oprostitev plačila takse - premoženjsko stanje prosilca - nezmožnost dejanskega razpolaganja s premoženjem - dokazno breme
Prosilec za oprostitev plačila sodne takse (oziroma dodelitve redne brezplačne pravne pomoči) je tisti, na katerem leži breme, da izkaže upravičene razloge, na podlagi katerih je mogoče utemeljeno sklepati, da nezmožnosti razpolaganja s premoženjem ni zakrivil sam oziroma kdo izmed njegovih družinskih članov.
škodni dogodek - leasing - leasing avtomobila - pravni interes - aktivna legitimacija - ekonomski lastnik
V sodni praksi je sprejeto stališče, da ima tudi leasingojemalec poleg leasingodajalca premoženjski interes, da zavarovalni primer ne nastane, ker nosi vse tipične rizike lastnika, med drugim tudi nevarnost poškodovanja ali uničenja stvari.
sprememba tožbe - subjektivna sprememba tožbe - prilagoditev tožbenega zahtevka - relevančna in irelevančna teorija - nesklepčnost - neobstoječa pravna oseba brez pravnega naslednika
Po izbrisu tožeče stranke P. d. o. o. po zaključku stečajnega postopka iz sodnega registra na aktivni strani ni več stranke postopka - tožnika. To predstavlja takšno neodpravljivo procesno oviro, ki onemogoča vsebinsko obravnavo tožbenega zahtevka (neobstoječa pravna oseba namreč ne more biti stranka postopka, zaradi pravnomočnega zaključka stečajnega postopka pa tudi ni njenih pravnih naslednikov). Odločitev o zavrženju tožbe je zato pravilna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00022533
ZPP člen 318, 318/3. SZ-1 člen 103, 103/3, 112, 112/3.
zavrnilna zamudna sodba - zahtevek na izpraznitev stanovanja - odpoved najemne pogodbe - nesklepčnost tožbe - poziv na odpravo nesklepčnosti - tožbeni zahtevek za odpoved najemne pogodbe in vrnitev stvari najemodajalcu
Tožnika bi morala, če sta želela odpovedati najemno razmerje pred potekom roka, postaviti zahtevek na odpoved najemnega razmerja po (točno določeni) najemni pogodbi, za (točno opredeljeno) stanovanje, ob čemer bi morala izkazati pogoje iz tretjega odstavka 103. člena SZ-1, na kar bi šele sledil izpraznitveni zahtevek.
tožba na razveljavitev sodne poravnave - izpodbijanje sodne poravnave - izredno pravno sredstvo - nedovoljeno razpolaganje z zahtevkom - učinek sodne poravnave
Pri nedovoljenem razpolaganju strank gre za obid kogentnih določb materialnega prava in moralnih pravil, ne pa za pravilno uporabo materialnega in procesnega prava.
Bistvo prepovedi razpolaganja strank z zahtevkom je onemogočiti strankam, da bi s procesnim razpolaganjem dosegle učinek, ki ga s poslom materialnega prava ne morejo.
Učinek izpodbijane sodne poravnave je, da mora toženka izprazniti stanovanje in ga izročiti v posest tožeči stranki. Nobenega materialnopravnega predpisa, ki bi toženki prepovedal prepustitev stanovanja v posest nekomu, ki ni zemljiškoknjižni lastnik stanovanja, ni. Tako poravnavo bi lahko izpodbijal le lastnik stanovanja.
Pri permanentnih zavarovanjih v skladu z določbo drugega odstavka 946. člena OZ pogodba preneha z dnem zapadlosti naslednje premije pod pogojem, da je zavarovanec pravočasno (najmanj tri mesece prej) o odstopu od pogodbe obvestil zavarovalnico, pri dolgoročnih zavarovanjih pa je v skladu s določbo tretjega odstavka 946. člena OZ možen odstop od zavarovanja oziroma njeno razdrtje šele po preteku treh let od sklenitve zavarovanja z odpovednim rokom šest mesecev.
osebni stečaj - postopek osebnega stečaja - namen postopka osebnega stečaja - pravnomočen sklep o začetku stečajnega postopka - prodaja solastniškega deleža - ločitvena pravica - sklep o preizkusu terjatev - ločitveni upniki - sklep o prodaji - obrazložitev
Postopek osebnega stečaja se vodi, da bi vsi upniki iz premoženja stečajnega dolžnika prejeli plačilo svojih navadnih terjatev do stečajnega dolžnika hkrati in v enakih delih.
V luči dejstva, da sploh še ni znano, ali je prodaja njenega premoženja potrebna za poplačilo dolgov glavnega dolžnika in da dolžnica v eni od nepremičnin tudi živi, je dolžnica še poudarila, da bi v skrajnem primeru bilo možno prodati apartmaje ter poslovna prostora, ne pa hkrati še stanovanja v katerem živi.
Glede odločitve o prodaji stanovanja, v katerem stečajna dolžnica biva in ki se nahaja v stanovanjski hiši z apartmaji, pritožbeno sodišče ugotavlja, da obrazložitev sklepa ne vsebuje razlogov o odločilnih dejstvih. Zato tudi pritožbeno sodišče v konkretnem primeru ne more presoditi pravilnosti odločitve o potrebnosti prodaje tudi solastniškega deleža dolžnice na stanovanjski hiši z apartmaji.
krivdna odgovornost - objektivna odgovornost - odgovornost premikajočih motornih vozil - izključna krivda imetnika motornega vozila - oprostitev odškodninske odgovornosti - nepremoženjska škoda zaradi duševnih bolečin ob smrti bližnjega
Odškodninsko odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila ureja določba 154. člena OZ, ki v prvem odstavku določa, da se pri nesreči premikajočih se motornih vozil, ki je bila povzročena po izključni krivdi enega imetnika, uporabljajo pravila o krivdni odgovornosti. Na podlagi citirane določbe objektivna odgovornost imetnika motornih vozil ne preneha, je pa izključna krivda kriterij za oprostitev odškodninske odgovornosti. Izključno krivdo mora zatrjevati in dokazovati stranka, ki se nanjo sklicuje.
krivdna odškodninska odgovornost - odškodninska odgovornost občine - opustitev dolžnega ravnanja - načelo neminem laedere - padec drevesa na vozilo - upravljalec javne površine - izreden vremenski pojav
Ker je bila bukev zdravo drevo, prva toženka utemeljeno ni pričakovala njenega padca. Pričakovano je namreč, da zdrava drevesa preživijo vremenske pojave. Zavedanje o tem, da obstaja nevarnost padca tudi zdravih dreves, bi lahko prva toženka pridobila šele po tem, ko bi do takšnega izrednega dogodka na tem področju že prišlo. V konkretnem primeru pa je bila padla bukev prvo drevo, ki je padlo na tem območju. Nerealistično bi bilo zato pričakovati, da bo prva toženka kot občina v danih okoliščinah v obdobju nekaj ur ugotovila obstoj nevarnosti padca sicer zdravih dreves in pravočasno zaprla vse površine, na katerih so rasla drevesa in katerih lastnica ali upravljalka je, oziroma ob vsa drevesa postavila svarilne znake. Načela neminem laedere sodišče ne more razlagati tako, da na osebe nalaga obveznosti, ki jih dejansko, tudi ob primerni skrbnosti, niso zmožne izpolniti. Tveganje za škodo, ki je posledica izrednih, objektivno nepredvidljivih dogodkov, po naravi stvari nosi vsak posameznik sam.
stečajni postopek nad pravno osebo - prodaja premoženja - posebna pravila o prodaji določenega premoženja - ocena vrednosti premoženja - pooblastilo stečajnega upravitelja - znižanje cene - prodaja na javni dražbi
ZFPPIPP v drugem odstavku 346. člena pooblašča upravitelja, da oceni vrednost premoženja, navedenega v prvem odstavku 346. člena ZFPPIPP in torej šteje, da je upravitelj usposobljen za takšno cenitev. Očitki pritožnice, da upravitelj ni strokovno usposobljen za ocenitve vrednosti premoženja, zato niso utemeljeni.
OZ-UPB1 člen 349, 349/1, 480,480/1. ZPP-UPB3 člen 214, 337, 337/1. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 19.
enoletni prekluzivni rok za vložitev tožbe - zahtevek za znižanje cene - izvenpravdno izvedensko mnenje - sklep o imenovanju izvedenca - pravočasnost priglasitve pravdnih stroškov - 3-letni zastaralni rok - nedopustne pritožbene novote - prevara prodajalca - enoletni prekluzivni rok
Enoletni prekluzivni rok iz prvega odstavka 480. člena OZ je potekel v času, ko je tožeča stranka napako aktivno odpravljala in je tožena stranka torej upravičeno pričakovala, da bo le-ta odpravljena, oziroma da bo njen ugovor rešen brez pravde. V takem primeru bi ob strogem upoštevanju zakonskega prekluzivnega roka tožena stranka svoje pravice izgubila, še preden jih je sploh imela možnost uveljaviti. To pa bi bilo v nasprotju z namenom določbe prvega odstavka 480. člena OZ, v skladu s katerim kupec v primeru prodajalčevega zavajanja (prevare) ohrani svoje pravice iz naslova napak prodane stvari tudi po poteku zakonskega prekluzivnega roka.
sporazum etažnih lastnikov - zemljiškoknjižno dovolilo - zemljiškoknjižni postopek - uničenje - obvestilo pristojne območne geodetske uprave - načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku - prenehanje etažne lastnine - poočitev - listine, ki so podlaga za vpis
Ne glede na določbo 126. člena SPZ, ki določa, da etažna lastnina preneha z uničenjem celotne zgradbe in da etažni lastniki postanejo solastniki nepremičnine in ostankov zgradbe v skladu s svojim idealnim deležem na skupnih delih, je potrebno za postopek zemljiškoknjižnega vpisa izbrisa etažne lastnine upoštevati pravila zemljiškoknjižnega postopka.
Predmetna stavba ( ID znak 1-9) je v zemljiški knjigi glede na stanje vpisov vpisana kot nedokončana etažna lastnina s sedmimi posameznimi deli, nerazdeljenimi deli stavbe in parcelama št. 4/2 in 4/1, k.o. G. kot splošnima skupnima deloma stavbe. Ker je v primeru prenehanja etažne lastnine zaradi uničenja zgradbe, ključna ugotovitev solastninskih deležev, ki jih pridobijo etažni lastniki glede na idealni delež na skupnih delih, je za izbris (nedokončane) etažne lastnine in vpis lastninske pravice na parc. št. ID znak 1 4/1 in 1 4/2, sedaj vpisanih kot splošni skupni del stavbe, potrebna ustrezna listina v smislu 40. člena ZZK-1.
obnova postopka - zavrnitev predloga za obnovo postopka - nova dejstva - nepristranskost izvedenca - procesna skrbnost stranke v postopku
Pravilno je sodišče prve stopnje presodilo, da bi tožeča stranka (oziroma njen pooblaščenec, ki jo je zastopal tudi v citirani kazenski zadevi), lahko ob ustrezni procesni skrbnosti – taki, ki jo je izkazala v kazenski zadevi, za dejstvo preteklega sodelovanja izvedenca s toženo stranko izvedela že v pravdnem postopku in ga v njem tudi uveljavljala, česar po svoji krivdi ni storila.
prometna nezgoda - odgovornost uporabnika motornega vozila - soprispevek sopotnika - nepremoženjska škoda
Nedvomno sopotniku na kolesu z motorjem ni mogoče pripisati soprispevka za prehitro vožnjo voznika motorista, udeleženega v prometni nezgodi, ki je bil hkrati povzročitelj le-te. Tudi ni izkazano, da bi sopotnik vedel, da namerava voznik motorja voziti prehitro, na njegovo prehitro vožnjo pa kot sopotnik ni imel vpliva.
Na podlagi toženkine menične izjave s pooblastilom za izpolnitev je tožnica veljavno izpolnila bianco menico glede vseh bistvenih sestavin, v skladu s toženkinim pooblastilom za izpolnitev.
Ker toženka ni dolžnica (porok) iz temeljnega razmerja, je njena menična obveznost abstraktna, kar pomeni, da je njena menična obveznost neodvisna od temeljnega posla.
Zatrjevane napake volje (podpis menične izjave v zmoti oziroma, zaradi zavedenosti), bi toženka morala uveljavljati z oblikovalno tožbo.
obnova pravdnega postopka - nova dejstva in dokazi - nov dokaz - ponovitev dokaza z izvedencem - novo izvedensko mnenje
V okviru dokaznega predloga za postavitev izvedenca je tožnica imela možnost predlagati njegovo zaslišanje in postavitev novega izvedenca. Imela je tudi možnost, da pravilnost izvedenskega mnenja izpodbije s predložitvijo mnenja strokovnjaka, pridobljenega izven postopka. Tovrstni predlogi za dopolnitev dokazovanja glede iste dokazne teme po utrjenem stališču sodne prakse ne predstavljajo novega dokaznega predloga. Iz enakega razloga ne gre za nov dokaz v smislu 10. točke 394. člena ZPP.