ZGD-1 člen 106, 106/1, 111, 111/1, 135, 135/1, 135/2.
komanditna družba - odpoved družbene pogodbe - izstop družbenika
Zaradi zasledovanja varstva družbe se tudi pri izločitvi družbenika (prvi odstavek 111. člena ZGD-1, smiselno tudi izstop družbenika iz komanditne družbe) njegov položaj navezuje na odpoved družbene pogodbe in je treba tudi pri izstopu družbenika uporabiti prvi odstavek 106. člena ZGD-1. Pritožnikovo stališče, da družbeniku ob izstopu iz družbe ni treba odpovedati družbene pogodbe in pri tem upoštevati pogojev iz prvega odstavka 106. člena ZGD-1, ni pravilno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00025402
ZPP člen 122, 224.
nezakonito ravnanje sodišča - zapuščinska obravnava - zapisnik o obravnavi - možnost sodelovanja v postopku - dokazna moč javne listine - video nadzor
Utemeljeno in razumno je pričakovanje, da sodišče kot državni organ razpolaga s podatki, ki mu omogočajo spremljanje dogajanja na sodišču, med drugim tudi v natančnem kronološkem smislu. Ker je pritožnik izkazal, da obstaja časovni zamik med uro videonadzornega sistema in dejansko uro, je pri pritožbenem sodišču vzbudil dvom v resničnost vsebine zapisnika v tem delu. Pritožnik je storil vse, kar je od njega razumno pričakovati, da bi svoje pritožbene trditve dokazal, pa tega zaradi razlogov na strani Okrajnega sodišča v Trebnjem ni mogel, obenem pa so imele vse dedinje možnost, da se v primeru nestrinjanja s pritožbo do trditev opredelijo in zavarujejo svoje pravice.
opravičilo odsotnosti z naroka - predpisani obrazec - zdravniško potrdilo o upravičeni odsotnosti z naroka
Drži sicer, da so bila opravičila na naroke izdana na predpisanem obrazcu, kar pa ne pomeni, da sodišče resničnosti vsebine obrazca (zdravniškega potrdila) ne bi smelo preverjati.
SPZ člen 43, 43/3, 44, 44/2, 105, 105/1. ZZK-1 člen 8, 8/1. SZ-1 člen 7, 7/2.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s priposestvovanjem - pridobitev lastninske pravice na delu nepremičnine - priposestvovanje dela nepremičnine - priposestvovanje idealnega deleža - priposestvovanje idealnega dela nepremičnine - etažna lastnina - pripadajoče zemljišče - garaža - posamezni del stavbe - pogoji za priposestvovanje - dobra vera priposestvovalca - veljaven pravni naslov - desetletna priposestvovalna doba - načelo zaupanja v podatke zemljiške knjige - varstvo dobrovernega tretjega kot pridobitelja lastninske pravice - dobroverni pridobitelj
Tožnik zatrjuje, da je priposestvoval eno od garaž v stanovanjski hiši toženk. Če naj bi torej tožnik na ta način pridobil lastninsko pravico na delu tuje nepremičnine, kot je določeno v tretjem odstavku 43. člena SPZ, potem ne more hkrati na isti dejanski in pravni podlagi terjati zase še solastninskega deleža na isti nepremičnini kot celoti. Idealnega deleža na nepremičnini ni mogoče priposestvovati. Res je, da lastniku posameznega dela zgradbe po prvem odstavku 105. člena SPZ pripada tudi solastnina skupnih delov, vključno z zemljiščem, na katerem stoji zgradba. To pa ne pomeni, da si tožnik lahko lasti zahtevani idealni delež na celotni parceli toženk. Sicer pa v obravnavanem primeru še ni bila vzpostavljena etažna lastnina na stavbi, niti ni bilo določeno pripadajoče zemljišče.
osebni stečaj - prekinitev postopka zaradi osebnega stečaja dolžnika - ustavitev izvršbe - odpust obveznosti - stečajna masa - ločitvena pravica - unovčenje stečajne mase - prodaja nepremičnine v stečajnem postopku - preuranjen sklep - načelo koncentracije postopka - objava na portalu AJPES - neizpodbojna zakonska domneva o seznanjenosti upnika z začetkom stečajnega postopka
Oklic o začetku stečajnega postopka in o začetku postopka odpusta obveznosti se objavi na spletni strani za objave v postopkih zaradi insolventnosti, ki jo upravlja Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve, pri čemer velja neizpodbojna zakonska domneva, da je vsakdo z objavo na spletni strani seznanjen po preteku osmih dni po objavi.
Odločitev o ustavitvi izvršbe je preuranjena. Sodišče namreč ni upoštevalo, da nepremičnina, ki je obremenjena s hipoteko in na katero se vodi predmetna izvršba, sodi v stečajno maso dolžnice in se že tudi prodaja v stečajnem postopku, saj pravnomočni sklep o odpustu obveznosti ni ovira za unovčenje premoženja stečajnega dolžnika, ki spada v stečajno maso, in razdelitev upnikom. Ker je v stečajnem postopku kot eno temeljnih načel uveljavljeno načelo koncentracije, ki preprečuje vodenje vzporednih postopkov prodaje premoženja stečajnega dolžnika, je usoda predmetnega izvršilnega postopka odvisna od faze in od izida stečajnega postopka, pri čemer nadaljnje postopanje izvršilnega sodišča v primeru prekinitve izvršilnega postopka zaradi začetka stečajnega postopka po 2. točki tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP narekujejo določbe 280. člena ZFPPIPP.
tožba na razveljavitev sodne poravnave - izpodbijanje sodne poravnave - izredno pravno sredstvo - nedovoljeno razpolaganje z zahtevkom - učinek sodne poravnave
Pri nedovoljenem razpolaganju strank gre za obid kogentnih določb materialnega prava in moralnih pravil, ne pa za pravilno uporabo materialnega in procesnega prava.
Bistvo prepovedi razpolaganja strank z zahtevkom je onemogočiti strankam, da bi s procesnim razpolaganjem dosegle učinek, ki ga s poslom materialnega prava ne morejo.
Učinek izpodbijane sodne poravnave je, da mora toženka izprazniti stanovanje in ga izročiti v posest tožeči stranki. Nobenega materialnopravnega predpisa, ki bi toženki prepovedal prepustitev stanovanja v posest nekomu, ki ni zemljiškoknjižni lastnik stanovanja, ni. Tako poravnavo bi lahko izpodbijal le lastnik stanovanja.
Pri permanentnih zavarovanjih v skladu z določbo drugega odstavka 946. člena OZ pogodba preneha z dnem zapadlosti naslednje premije pod pogojem, da je zavarovanec pravočasno (najmanj tri mesece prej) o odstopu od pogodbe obvestil zavarovalnico, pri dolgoročnih zavarovanjih pa je v skladu s določbo tretjega odstavka 946. člena OZ možen odstop od zavarovanja oziroma njeno razdrtje šele po preteku treh let od sklenitve zavarovanja z odpovednim rokom šest mesecev.
Ker je bila kupnina plačana v grobem v enaki višini, kot je bila predvidena v potrjeni prisilni poravnavi, je to za zaključek o odplačnosti cesij in izpolnjenosti načela ekvivalence dajatev bistvenega pomena.
dedna pravica - obstoj izvenzakonske skupnosti - pravni standard - intimno življenje - življenjska in ekonomska skupnost - skupno bivanje - pooblastilo za razpolaganje s sredstvi na bančnem računu
Za izvenzakonsko skupnost gre, če partnerja dalj časa skupaj zadovoljujeta svoje interese na čustvenem in materialnem področju, si medsebojno zaupata in pomagata in sta si intimna. Obstoj skupnega gospodinjstva, ekonomska skupnost in dejstvo, da v očeh okolice veljata za zunajzakonska partnerja (ti. notornost skupnosti) so zunanji indikatorji, ki nakazujejo obstoj zunajzakonske skupnosti, odločilna za zaključek o njenem obstoju pa je notranja komponenta, torej volja vsakega od partnerjev po vzpostavitvi skupnega življenja in ekonomske skupnosti.
delno plačilo - vračunavanje - namen plačila - zmotna uporaba materialnega prava
Pritožba toženke utemeljeno izpostavlja, da je sodišče prve stopnje z izpostavljeno presojo zmotno uporabilo materialno pravo, in sicer prvi odstavek 287. člena OZ, po katerem se, če je med istima osebama več istovrstnih obveznosti, pa tisto, kar dolžnik izpolni, ne zadošča, da bi se mogle vse poravnati, in če ni sporazuma, obveznosti vračunajo po istem vrstnem redu, ki ga določi dolžnik najpozneje ob izpolnitvi. Slovenski računovodski standardi se nanašajo na, kot pove že njihovo ime, računovodenje, medtem ko je treba za presojo vprašanja vračunavanja uporabiti (med drugimi) zgoraj izpostavljeno določbo OZ. Skladno z navedenim se je sodišče prve stopnje zmotno oziroma v povsem pretirani meri oprlo na vprašanje (pravilnega) računovodenja. Po omenjeni določbi OZ lahko dolžnik obveznost, ki jo plačuje, navede ali v namenu nakazila ali pa uporabi referenčno številko obveznosti (sklic), ki jo je v izdanem računu določil upnik. Povedano drugače, sklic ni obvezen, ampak zadošča že opredelitev namena nakazila, česar sodišče prve stopnje ni upoštevalo, temveč je zmotno zaključilo, da toženka z opredelitvijo namenov plačil ni v zadostni meri specificirala obveznosti, ki jih je plačevala.
sprememba tožbe - subjektivna sprememba tožbe - prilagoditev tožbenega zahtevka - relevančna in irelevančna teorija - nesklepčnost - neobstoječa pravna oseba brez pravnega naslednika
Po izbrisu tožeče stranke P. d. o. o. po zaključku stečajnega postopka iz sodnega registra na aktivni strani ni več stranke postopka - tožnika. To predstavlja takšno neodpravljivo procesno oviro, ki onemogoča vsebinsko obravnavo tožbenega zahtevka (neobstoječa pravna oseba namreč ne more biti stranka postopka, zaradi pravnomočnega zaključka stečajnega postopka pa tudi ni njenih pravnih naslednikov). Odločitev o zavrženju tožbe je zato pravilna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00022533
ZPP člen 318, 318/3. SZ-1 člen 103, 103/3, 112, 112/3.
zavrnilna zamudna sodba - zahtevek na izpraznitev stanovanja - odpoved najemne pogodbe - nesklepčnost tožbe - poziv na odpravo nesklepčnosti - tožbeni zahtevek za odpoved najemne pogodbe in vrnitev stvari najemodajalcu
Tožnika bi morala, če sta želela odpovedati najemno razmerje pred potekom roka, postaviti zahtevek na odpoved najemnega razmerja po (točno določeni) najemni pogodbi, za (točno opredeljeno) stanovanje, ob čemer bi morala izkazati pogoje iz tretjega odstavka 103. člena SZ-1, na kar bi šele sledil izpraznitveni zahtevek.
stečajni postopek - razdelitev stečajne mase - ugovor proti načrtu razdelitve - sklep o razdelitvi - pritožba zoper sklep o razdelitvi - nedovoljena pritožba - nedopustna pritožba zoper sklep o prvi razdelitvi
Upnik morebitne nepravilnosti pri razdelitvi razdelitvene mase lahko uveljavlja z ugovorom proti načrtu razdelitve. Upnik, ki ni vložil ugovora proti načrtu razdelitve razdelitvene mase, morebitnih nepravilnosti v zvezi z načrtom ne more uveljavljati šele v pritožbi zoper sklep o razdelitvi.
škodni dogodek - leasing - leasing avtomobila - pravni interes - aktivna legitimacija - ekonomski lastnik
V sodni praksi je sprejeto stališče, da ima tudi leasingojemalec poleg leasingodajalca premoženjski interes, da zavarovalni primer ne nastane, ker nosi vse tipične rizike lastnika, med drugim tudi nevarnost poškodovanja ali uničenja stvari.
BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE
VSL00024844
ZKP člen 95, 95/4. ZST-1 člen 12a, 12a/3. ZBPP člen 14, 14/3.
stroški kazenskega postopka - sodna taksa - oprostitev plačila sodne takse - pogoji za oprostitev plačila takse - premoženjsko stanje prosilca - nezmožnost dejanskega razpolaganja s premoženjem - dokazno breme
Prosilec za oprostitev plačila sodne takse (oziroma dodelitve redne brezplačne pravne pomoči) je tisti, na katerem leži breme, da izkaže upravičene razloge, na podlagi katerih je mogoče utemeljeno sklepati, da nezmožnosti razpolaganja s premoženjem ni zakrivil sam oziroma kdo izmed njegovih družinskih članov.
ZIZ člen 38a, 38a/3. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (2003) člen 7, 7/1. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (2003) tarifna številka 1, 1/4.
izvršiteljevi stroški - stroški rubeža - nagrada za neizvedeni rubež - varščina za plačilo dela in stroškov izvršitelja - višina varščine
Iz pravilnika ne izhaja, da varščina ne sme presegati same terjatve, ki se izterjuje, temveč, da ne sme presegati seštevka predvidenega plačila za to izvršilno dejanje in stroškov, ki bodo pri tem predvidoma nastali, torej, ko se izvršba na premičnine v fizičnem smislu še ni začela, plačila za izvršilno dejanje rubeža premičnin in stroškov v zvezi z njim.
Za en uspešen rubež bi izvršitelju pripadalo že 250 točk, izvršitelj pa je kot predviden strošek zahteval pol manj kot to. Da bo v tej zadevi potreben vsaj en uspešen rubež, pa upnik izrecno priznava. Ker tako utemeljenost plačila s strani izvršitelja zahtevanega zneska izhaja že iz materialnopravne določbe, ki pa jo je sodišče prve stopnje v obrazložitvi navedlo, dodatna obrazložitev sklepa v tem delu ni bila potrebna.
osebni stečaj - postopek osebnega stečaja - namen postopka osebnega stečaja - pravnomočen sklep o začetku stečajnega postopka - prodaja solastniškega deleža - ločitvena pravica - sklep o preizkusu terjatev - ločitveni upniki - sklep o prodaji - obrazložitev
Postopek osebnega stečaja se vodi, da bi vsi upniki iz premoženja stečajnega dolžnika prejeli plačilo svojih navadnih terjatev do stečajnega dolžnika hkrati in v enakih delih.
V luči dejstva, da sploh še ni znano, ali je prodaja njenega premoženja potrebna za poplačilo dolgov glavnega dolžnika in da dolžnica v eni od nepremičnin tudi živi, je dolžnica še poudarila, da bi v skrajnem primeru bilo možno prodati apartmaje ter poslovna prostora, ne pa hkrati še stanovanja v katerem živi.
Glede odločitve o prodaji stanovanja, v katerem stečajna dolžnica biva in ki se nahaja v stanovanjski hiši z apartmaji, pritožbeno sodišče ugotavlja, da obrazložitev sklepa ne vsebuje razlogov o odločilnih dejstvih. Zato tudi pritožbeno sodišče v konkretnem primeru ne more presoditi pravilnosti odločitve o potrebnosti prodaje tudi solastniškega deleža dolžnice na stanovanjski hiši z apartmaji.
soglasje stranke za pridobitev podatkov, ki so davčna tajnost - podatki o prometu na transakcijskem računu
Če je dala tožena stranka pooblastilo za pridobitev podatkov, ki se obravnavajo kot davčna tajnost, sodišče prve stopnje s tem ni moglo pridobiti podatkov o stanju, prilivih in odlivih v zadnjih treh mesecih pri organizacijah za plačilni promet, sploh pa ne pri tujih organizacijah za plačilni promet. Slovensko sodišče ne more izvrševati oblasti na ozemlju tujih držav.
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - prodaja premoženja stečajnega dolžnika - posebna pravila o prodaji določenega premoženja - izpraznitev stanovanja
Dolžnica predlaga, naj se stanovanje izprazni šele takrat, ko bo prodano, s čimer smiselno predlaga podaljšanje roka za izpraznitev stanovanja. Ker je rok, določen v drugem odstavku 395. člena ZFPPIPP, zakonsko določen, ga sodišče ne more podaljšati.
ZPP člen 110, 110/4, 270, 270/1, 365, 365/3. OZ člen 131.
izvedba dokaza z izvedencem - rok za plačilo predujma - podaljšanje roka za plačilo predujma - zavrnitev predloga za podaljšanje roka - posebna pritožba - zastopanje po kvalificiranem pooblaščencu - brezplačna pravna pomoč - odškodnina za premoženjsko škodo - zamakanje - obseg in višina škode - nedokazanost škode - načelo proste presoje dokazov - načelo prostega preudarka - sanacija - potrebni stroški - povračilo stroškov - stroški zaradi olepšave stvari - izboljšave na nepremičnini
Za sklep, s katerim je zavrnjen predlog za podaljšanje roka, zakon ne določa, da ni posebne pritožbe oziroma, da se ga sme izpodbijati le v končni odločbi, zato je pritožba zoper tak sklep dopustna. Stranka mora tak sklep izpodbijati s posebno pritožbo in ne v pritožbi zoper končno odločbo.
Upoštevaje kar sedemkratno podaljšanje roka za plačilo predujma za skupaj leto in pol ter dejstvo, da so bile tožnice v tem postopku vseskozi zastopane po kvalificiranem pooblaščencu, ni mogoče pritrditi pritožbenemu argumentu, da bi sodišče prve stopnje moralo še osmič dovoliti podaljšanje roka in jih v obrazložitvi sklepa poučiti o možnosti vložitve prošnje za oprostitev plačila stroškov predujma. Na nevednost glede možnosti uveljavljanja brezplačne pravne pomoči bi se tožnice lahko kvečjemu sklicevale v primeru, če v postopku ne bi bile deležne kvalificiranega zastopanja.
Sodišče je navedlo sprejemljive razloge, zakaj tožnicam ni priznalo odškodnine za premoženjsko škodo, ki jim je nastala zaradi zamakanja iz toženkine kopalnice. Ne gre le za to, da tožnice niso založile predujma za izvedenca gradbene stroke. Neuspeh tožnic z zahtevkom za povrnitev premoženjske škode gre pripisati tudi dodatnim okoliščinam, in sicer premalo konkretiziranim trditvam o višini nastale škode, neprepričljivosti ostalih izvedenih dokazov, nepredložitvi dodatnih dokazov ter nenazadnje konkretiziranim ugovorom toženke glede neizkazane višine škode.