tožba na razveljavitev sodne poravnave - izpodbijanje sodne poravnave - izredno pravno sredstvo - nedovoljeno razpolaganje z zahtevkom - učinek sodne poravnave
Pri nedovoljenem razpolaganju strank gre za obid kogentnih določb materialnega prava in moralnih pravil, ne pa za pravilno uporabo materialnega in procesnega prava.
Bistvo prepovedi razpolaganja strank z zahtevkom je onemogočiti strankam, da bi s procesnim razpolaganjem dosegle učinek, ki ga s poslom materialnega prava ne morejo.
Učinek izpodbijane sodne poravnave je, da mora toženka izprazniti stanovanje in ga izročiti v posest tožeči stranki. Nobenega materialnopravnega predpisa, ki bi toženki prepovedal prepustitev stanovanja v posest nekomu, ki ni zemljiškoknjižni lastnik stanovanja, ni. Tako poravnavo bi lahko izpodbijal le lastnik stanovanja.
Pri permanentnih zavarovanjih v skladu z določbo drugega odstavka 946. člena OZ pogodba preneha z dnem zapadlosti naslednje premije pod pogojem, da je zavarovanec pravočasno (najmanj tri mesece prej) o odstopu od pogodbe obvestil zavarovalnico, pri dolgoročnih zavarovanjih pa je v skladu s določbo tretjega odstavka 946. člena OZ možen odstop od zavarovanja oziroma njeno razdrtje šele po preteku treh let od sklenitve zavarovanja z odpovednim rokom šest mesecev.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - začetek postopka odpusta obveznosti - ugovor proti odpustu obveznosti - preizkusno obdobje - dolžina preizkusnega obdobja - skrajšanje preizkusnega obdobja - pravno sredstvo - mnenje upravitelja
Dolžnikovo pravno sredstvo, v kolikor se ne strinja z določitvijo preizkusnega obdobja v sklepu o začetku postopka odpusta obveznosti, ni pritožba zoper tak sklep, temveč se to uveljavlja z ugovorom. Zato niso utemeljeni očitki upraviteljice, da bi dolžnik moral vse te okoliščine uveljavljati s pritožbo in da se v pravnomočen sklep ne da posegati. Že sam zakon namreč določa, da je ugovor proti odpustu obveznosti treba vložiti do poteka preizkusnega obdobja, kar že samo po sebi pomeni, da pravnomočnost sklepa o začetku postopka odpusta obveznosti, v katerem je določeno tudi preizkusno obdobje, ni ovira za vložitev ugovora. Navedeno pa tudi pomeni, da ni pomembno, ali so se okoliščine na dolžnikovi strani spremenile v času po izdaji sklepa o začetku postopka odpusta obveznosti.
Upraviteljica ima sicer prav, ko navaja, da sodišče ni vezano na njeno mnenje. To pa ne pomeni, da sodišču ne bi bilo treba obrazložiti, zakaj mnenja upraviteljice ni upoštevalo.
Skrajšanje preizkusnega obdobja na čas, ki je krajši od dveh let, je dopustno le ob predlogu upravitelja.
Izredno skrajšanje preizkusnega obdobja je le izjema od sicerjšnjega pravila iz petega odstavka 400. člena ZFPPIPP, ki je predvidena le za primere najbolj ogroženih socialnih skupin.
Dolžnik sicer navaja, da sme sodišče upoštevati le že obstoječe okoliščine, vendar pa iz osmega odstavka 400. člena ZFPPIPP izhaja drugače – pomembni so tudi izgledi v naslednjih dveh letih.
V zvezi z navedbami upraviteljice, da je daljše preizkusno obdobje potrebno zaradi obstoja terjatev do nekdanjih delodajalcev dolžnika, višje sodišče odgovarja, da dolžina preizkusnega obdobja na to ne vpliva. Gre namreč za premoženje stečajnega dolžnika, ki spada v stečajno maso, unovčeno pa bo kljub odpustu obveznosti.
nedenarni tožbeni zahtevek - določitev vrednosti spornega predmeta s strani sodišča - korekcija vrednosti spornega predmeta - uporaba pravil zpp - novela ZPP-D - stvarna pristojnost sodišča - časovna omejitev
Po določilih ZPP, vključno z novelo ZPP-D, se je bilo okrajno sodišče dolžno izreči za stvarno nepristojno ves čas teka postopka v primeru, da so bili podani zakonski pogoji. Prav tako je tretji odstavek 44. člena določal korekturno funkcijo sodišča pri ugotovitvi vrednosti spornega predmeta nedenarnega zahtevka, pod pogojem, da se je postavilo vprašanje o stvari pristojnosti ali pravici do revizije. To je sodišče lahko storilo najpozneje na glavni obravnavi pred začetkom obravnavanja. Sodišče prve stopnje je navedena določila pravilno uporabilo s tem, ko je ugotovilo novo vrednost spornega predmeta ter se izreklo za stvarno nepristojno.
Pri nedenarnih zahtevkih je odločilna vrednost spornega predmeta, ki jo tožeča stranka navede v tožbi, a ima sodišče korekturno pooblastilo, katerega uporabe stranke ne morejo izključiti, zato je pritožbena navedba, da sodišče nima pristojnosti preveriti vrednosti spornega predmeta pri nedenarnih zahtevkih neutemeljena.
ZFPPIPP člen 251.. ZPP člen 365, 365-2, 365-3, 394, 394-2.
predlog za obnovo postopka - pravočasnost predloga za obnovo postopka - vročitev sodne odločbe - odločanje o pravdnih stroških
Vročitev stranki se šteje za opravljeno šele tedaj, ko ji sodišče vroči sodno pošiljko v konkretnem sodnem postopku in ne takrat, ko ena stranka drugo obvesti o opravljenem dejanju sodišča.
IZVRŠILNO PRAVO - KORPORACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - STEČAJNO PRAVO
VSL00022154
ZIZ člen 24, 24/4. ZGD-1 člen 5, 5/1. ZFPPIPP člen 434, 439, 440, 441, 442, 442/7, 442/7-1, 442/10. Uredba (ES) št. 1393/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o vročanju sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah ( vročanje pisanj ) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1348/2000 člen 8.
nadaljevanje izvršbe z družbenikom izbrisane družbe - izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije - objava vpisa izbrisa družbe iz sodnega registra - pravica do zavrnitve sprejema pisanja - prevod pisanj - pošteno sojenje - pravica do obrambe - aktivni družbenik izbrisane družbe
Zoper sklep, s katerim je družba iz sodnega registra izbrisana, po zakonu ni mogoča pritožba, zato učinkuje že z izdajo in hkratnim vpisom v sodni register. V sodni register se vpišeta tako sklep o izbrisu kot tudi izbris družbe iz registra, ki je procesno gledano zrcalna slika njenega vpisa. Glede na to, da ima pridobitev lastnosti pravne osebe konstitutivni učinek, ima enak učinek tudi izguba lastnosti pravne osebe, kar po svoji vsebini predstavlja izbris družbe iz sodnega registra. Tako ima izbris družbe iz sodnega registra oba učinka hkrati: učinek javne objave tega dejstva in konstitutivni učinek, to je prenehanje obstoja pravne osebe. Z dnem objave izbrisa je bila družba tako izbrisana iz sodnega registra.
Dolžnik je za prevod pisanja poskrbel sam, kar pomeni, da je pisanje sprejel, poleg tega pa je zoper sklep vložil tudi pravočasno pritožbo (v roku pa je vložil tudi ugovor novega dolžnika zoper sklep o izvršbi), v kateri je podal vsebinske pritožbene razloge, kar pomeni, da so oziroma bojo njegova pravna sredstva obravnavana pred sodiščem. Glede na vse povedano višje sodišče ocenjuje, da dolžniku ni bila kršena pravica do poštenega sojenja in pravica do obrambe.
Aktivni družbenik ni oseba, ki je imela položaj družbenika polni dve leti pred izbrisom družbe iz sodnega registra temveč oseba, ki je imela položaj družbenika kadarkoli v zadnjih dveh letih pred izbrisom iz sodnega registra.
določitev vrednosti po prostem preudarku - zmotna ugotovitev dejanskega stanja - izpodbijanje sklepov skupščine delniške družbe - določitev vrednosti spornega predmeta s strani sodišča - nepravilna odmera sodne takse
Upoštevaje izbrani kriterij (imetništvo delnic) je pravni interes tožeče stranke za sodno varstvo v razmerju do predlagane kupnine potrebno ovrednotiti glede na njena upravičenja znotraj tožene stranke.
izdaja odločbe brez razpisa naroka - pogoji za odločitev brez naroka - zahteva stranke za izvedbo naroka - presoja dokazov - sporno dejansko stanje - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - procesna kršitev, ki je pritožbeno sodišče ne more samo odpraviti
Zahteva za izvedbo naroka mora biti vedno izrecna in ne zadostuje le predlog za zaslišanje strank ali prič.
Čim sodišče presoja listine, dejansko stanje ni nesporno. Predpostavka iz 488. člena ZPP je izpolnjena le, ko sodišče opravi le zaključek - vrednotenje nespornega dejanskega stanja na zakonski dejanski stan.
OZ člen 134.. ZIZ člen 272, 272/2.. URS člen 34, 35, 39.
regulacijska (ureditvena) začasna odredba - poseg v čast in dobro ime - pravica do svobode izražanja - svoboda izražanja - pravica do varstva časti in dobrega imena - javna oseba - objava na družbenem omrežju - Facebook - umik objave
Dolžnik se je sicer kritično, ostro in provokativno odzval na informacijo, da naj bi upnica kot učiteljica 1.a razreda OŠ ..., otroke poučevala o družinah z istospolnimi partnerji, vendar je s tem zapisom prvenstveno izražal kritiko učnih vsebin ter želel vzpodbuditi javno razpravo o tej tematiki (z agitacijo k ustreznim sistemskim spremembam v skladu z njegovimi nazori). Pritožba torej pravilno opozarja, da dolžnikov edini namen ni bil v žaljenju upnice, res pa je, da določeni segmenti te objave dopusten prag svobode izražanja presegajo.
Za zagotovitev svobode izražanja dolžnika na eni strani ter varstva osebnostnih pravic upnice na drugi strani ni potrebna (dopustna) celotna odstranitev spornega zapisa in vseh s tem povezanih komentarjev. Po mnenju pritožbenega sodišča zadostuje zgolj ustrezna anonimizacija (deindividualizacija) teh objav.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00026774
ZZZDR člen 56, 56/3. SZ-1 člen 24, 24/5, 54. OZ člen 190, 346.
nerazdelna obveznost zakonca - obveznost za tekoče potrebe družine - obratovalni stroški - neupravičena obogatitev - ugovor zastaranja - stroški upravljanja - spor majhne vrednosti
Za obveznosti, ki jih za tekoče potrebe družine prevzame en zakonec, odgovarjata zakonca nerazdelno.
Glede na to, da je v dejstvenem opisu trditev, da je obtoženi dejanje storil kot skrbnik pomeni, da je bil tovrstni delikt (delicta propria) opredeljen v drugem v zvezi s prvim odstavkom 220. člena KZ in sedaj veljavnem tretjem odstavku 215. člena KZ-1 v zvezi s temeljnima oblikama, tega sedaj veljavnega kaznivega dejanja (prvi in drugi odstavek), zato KZ-1 ni dekriminiral po 1. 11. 2008 tistega ravnanja, ki ga stori skrbnik z zlorabo pooblastil, ko je zastopal premoženjske koristi varovane osebe.
umik predloga za pregon - novo kaznivo dejanje - kaznivo dejanje grožnje - strah
Res je sicer, da se je oškodovanec kot tožeča stranka v citirani pravdni zadevi zavezal umakniti kazensko ovadbo zoper oba obdolženca, vendar natančno branje zapisa te sodne poravnave pokaže, da pa oškodovanec v tej sodni poravnavi ni umaknil predlog za pregon, temveč se je k temu le zavezal, česar pa v nadaljevanju, kot je pojasnilo že prvostopno sodišče, ko je 16. 3. 2017 znova prišlo do storitve identičnega kaznivega dejanja na njegovo škodo s strani obd. J. B., ni storil. Zato je navajanje pritožbe, da je v citirani sodni poravnavi prišlo do umika predloga za pregon napačno, zaradi česar posledično tudi ni utemeljen pritožbeni razlog o neizpolnitvi procesne predpostavke za obravnavani kazenski postopek, zato sodišče tudi ni kršilo kazenski zakon iz 3. točke člena 392 ZKP in 5. točke prvega odstavka člena 371 ZKP.
Oškodovanec je ves čas postopka, torej od podaje kazenske ovadbe dalje zatrjeval, da se je ta dogodek zgodil v začetku avgusta 2016 okoli 13.00 ure, kar je povzel tudi državni tožilec v obtožni akt in prvo sodišče v izpodbijano sodbo, ki je tudi ustrezno raziskalo čas storitve kaznivega dejanja, zlasti s prisotnostjo obdolženke na njenem delovnem mestu v tem obdobju, zato je takšen zapis glede časa storitve kaznivega dejanja v sodbenem izreku pod točko I) zadosten in v nasprotju s pritožbenimi navedbami ni pomanjkljiv do te mere, da obdolženki ne bi bila omogočena ustrezna obramba, kot to neutemeljeno trdi pritožba, ki je bila ves čas tudi aktivna v dokaznem postopku.
Ni mogoče sprejeti teze pritožbe, da v obravnavanem primeru ni šlo za resno grožnjo, ker naj bi oškodovanec govoril le o razburjenosti, ne pa o strahu. Sam pojem grožnje namreč ni zamejen le s točno določenimi izrazi posameznika, temveč je obstoj resne grožnje potrebno presojati v povezavi z vsemi ugotovljenimi okoliščinami konkretnega dogodka, pri čemer pa pritožba tudi selektivno povzema izpoved oškodovanca le z enega naroka glede njegove razburjenosti, spregleda pa, kot je ugotovilo že prvo sodišče, da je oškodovanec na glavni obravnavi (7. 2. 2018, list. št. 67, 2. stran) na vprašanje sodišča določno izpovedal, da mu je obdolženka A. B. grozila, da ga bodo S. in njegovi stolkli, kar je prvo sodišče ob upoštevanju predhodnih nesoglasij obeh družin in večih prijav na ZPIZ ter druge pristojne organe s strani S. B. o oškodovančevi delovni (ne)zmožnosti še dodatno prepričalo v obstoj resnosti groženj, zato je tudi v tem delu pritožbeni očitek o tem, da niso podani znaki kaznivega dejanja grožnje po prvem odstavku člena 135 KZ-1, neutemeljen.
Ne drži, da je prvo sodišče samo skonstruiralo zaključke o oškodovančevem strahu in da tudi medicinska dokumentacija slednjega ni potrdila. Oškodovanec je namreč svoja občutja v obeh dogodkih večkrat natančno pojasnil v vseh fazah postopka, ti občutki pa so se kazali v razburjenosti, strahu in živčnosti, ob tem pa je izpovedal še o siceršnjih odnosih in med obema družinama, tudi o podpisu sodne poravnave v prej navedeni pravdni zadevi, kar naj bi storil prav tako iz strahu.
spor majhne vrednosti - zavrženje tožbe - procesne predpostavke za tožbo - škoda, ki jo povzroči divjad
Toženka se pritožuje iz razloga, ker sodišče naj ne bi pravilno uporabilo določbe 56. člena ZDLov-1. Zaradi slednjega bi namreč moralo tožbo zavreči, saj svoje vloge ni naslovil na Komisijo v skladu s prvim in drugim odstavkom 56. člena ZDLov-1.
S pravnomočno sodbo je tako tožencu naloženo določeno ravnanje (rušitev betonske plošče terase), ki ga v razmerju do dejanske oblasti tožnikov nad tem objektom (posestjo terase) ni mogoče okvalificirati za nedopustno in s tem motilno.
prenos krajevne pristojnosti - pomanjkanje sodnikov - izločitev vseh sodnikov pristojnega sodišča
Na splošni ravni ni mogoče zavzeti stališča, da je pomanjkanje sodnikov (do katerega je prišlo zaradi izločitve), ki so z letnim razporedom določeni za sojenje v kazenskih zadevah na določenem sodišču, mogoče rešiti le s prenosom krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče, saj pri sodišču sodniško funkcijo opravljajo še sodniki drugih oddelkov tega sodišča, za katere ne obstaja ovira, da ne bo sodili tudi v kazenskih zadevah.
ZPP člen 212, 285. SPZ člen 106, 115, 119. SZ-1 člen 2, 2/5. ZVEtL-1 člen 1. Pravilnik o merilih za določitev prispevka etažnega lastnika v rezervni sklad in najnižji vrednosti prispevka (2004) člen 2, 7.
upravljanje poslovne stavbe - poslovni prostor - etažna lastnina - delitev stroškov - trditveno breme - dokazno breme - rok za odgovor na pripravljalno vlogo - pravica do izjave - nesklepčnost tožbenega zahtevka - materialno procesno vodstvo - procesna neaktivnost stranke - ključ delitve obratovalnih stroškov - posel izrednega upravljanja - soglasje vseh etažnih lastnikov - prerekanje trditev - pomanjkljive trditve - plačilo prispevka v rezervni sklad - višina prispevka v rezervni sklad
Ustrezno materialnopravno podlago za presojo spornega razmerja med strankama predstavlja SPZ, saj ureja etažno lastnino kot splošni institut, ki se uporablja za vse oblike nastanka etažne lastnine in posebej ne ureja specifičnega namena stavbe, ki je v etažni lastnini.
Vztrajanje tožeče stranke pri uporabi drugačnega ključa delitve je, za uspešen preizkus višine tožbenega zahtevka v tem delu, tako od nje terjalo tudi ustrezna pojasnila o veljavno sklenjenem sporazumu glede takšnega načina obračunavanja. Ker teh trditev tožeča stranka kljub ugovoru tožene stranke v nadaljevanju postopka ni podala, sta stališče sodišča prve stopnje, da utemeljenost iztoževanih zneskov po zatrjevani pogodbeni podlagi ni preverljiva, in posledična odločitev o zavrnitvi tožbenega zahtevka, pravilna.
zagovornik po uradni dolžnosti - razrešitev zagovornika - pravica do obrambe
Ključnost sodelovanja med obtožencem in zagovornikom, postavljenim po uradni dolžnosti, je zaupnost njunega odnosa, ki omogoča sodelovanje in učinkovito obrambo.
Oprostilna sodba v svojem bistvu zanika obstoj utemeljenega suma, da je bilo očitano kaznivo dejanje storjeno (tako npr. Ustavno sodišče v odločbi z dne 2. 4. 2013, številka Up-413/11-27). Z izrekom oprostilne sodbe morajo zato zoper obtoženca prenehati vsi omejevalni ukrepi tako osebni kot tudi stvari, ki so vezani na predmetni dokazni standard, ne glede na to, da za stvarne omejevalne ukrepe v kazenskem postopkovniku ni to izrecno zapovedano kot je v primeru pripora.
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - ugovor proti odpustu obveznosti - predlog za prekinitev postopka - predhodno vprašanje - obstoj terjatve
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da vprašanje, ali obstaja terjatev do S. J., ni predhodno vprašanje za odločitev o ugovoru proti odpustu obveznosti. V obravnavani zadevi je namreč upnikova terjatev že ugotovljena s pravnomočno sodno odločbo – sklepom o preizkusu terjatev.
pobotni ugovor - vzajemnost medsebojnih terjatev - celovita dokazna ocena
Sodišče druge stopnje ugotavlja, da ima sodba sodišča prve stopnje izčrpne in razumljive razloge o vseh pravno odločilnih dejstvih, tako da jo je mogoče preizkusiti. Sodišče prve stopnje je ob uporabi metodoloških napotkov iz 8. člena ZPP pravno relevantno dejansko stanje v zadevi v celoti in pravilno razjasnilo (8. in 9. točka obrazložitve izpodbijane sodbe) in ga sodišče druge stopnje v izogib ponavljanju povzema kot pravilnega. Sodišče prve stopnje je nadalje pravilno zaključilo da do pobota oz. kompenzacije z deli, ki jih je opravila družba S. d.o.o. (dela je opravljal G. V.) za L. M. (zakonito zastopnico tožnice) ni prišlo, niti takšen pobot v predmetnem postopku ni mogoč (14. do 17. točka obrazložitve izpodbijane sodbe).