pobotni ugovor - vzajemnost medsebojnih terjatev - celovita dokazna ocena
Sodišče druge stopnje ugotavlja, da ima sodba sodišča prve stopnje izčrpne in razumljive razloge o vseh pravno odločilnih dejstvih, tako da jo je mogoče preizkusiti. Sodišče prve stopnje je ob uporabi metodoloških napotkov iz 8. člena ZPP pravno relevantno dejansko stanje v zadevi v celoti in pravilno razjasnilo (8. in 9. točka obrazložitve izpodbijane sodbe) in ga sodišče druge stopnje v izogib ponavljanju povzema kot pravilnega. Sodišče prve stopnje je nadalje pravilno zaključilo da do pobota oz. kompenzacije z deli, ki jih je opravila družba S. d.o.o. (dela je opravljal G. V.) za L. M. (zakonito zastopnico tožnice) ni prišlo, niti takšen pobot v predmetnem postopku ni mogoč (14. do 17. točka obrazložitve izpodbijane sodbe).
izvršba na nepremičnine - ugotovitev vrednosti nepremičnine - cenitev vrednosti nepremičnine - več nepremičnin - prodaja nepremičnine po delih ali po skupinah delov
Za poplačilo denarne terjatve upnika so lahko predmet izvršbe le dolžnikove stvari ali premoženjske oziroma materialne pravice, torej je lahko predmet izvršbe le nepremičnina, ki je v lasti dolžnika B. d.o.o. in ne tudi ostale ocenjevane nepremičnine, ki so v lasti dolžnika C. C., kar bo moralo sodišče kljub morebitni dejanski prodaji vseh nepremičnin kot celote upoštevati v nadaljevanju postopka pri opravi poplačila terjatev upnikov in nenazadnje tudi pri določitvi dolžnika, kateremu se vrne morebitni preostanek kupnine. Iz navedenega razloga je zato potrebno razpolagati (vsaj) z ločeno vrednostjo nepremičnine, ki je v lasti dolžnika B. d.o.o.
Oprostilna sodba v svojem bistvu zanika obstoj utemeljenega suma, da je bilo očitano kaznivo dejanje storjeno (tako npr. Ustavno sodišče v odločbi z dne 2. 4. 2013, številka Up-413/11-27). Z izrekom oprostilne sodbe morajo zato zoper obtoženca prenehati vsi omejevalni ukrepi tako osebni kot tudi stvari, ki so vezani na predmetni dokazni standard, ne glede na to, da za stvarne omejevalne ukrepe v kazenskem postopkovniku ni to izrecno zapovedano kot je v primeru pripora.
nedenarni tožbeni zahtevek - določitev vrednosti spornega predmeta s strani sodišča - korekcija vrednosti spornega predmeta - uporaba pravil zpp - novela ZPP-D - stvarna pristojnost sodišča - časovna omejitev
Po določilih ZPP, vključno z novelo ZPP-D, se je bilo okrajno sodišče dolžno izreči za stvarno nepristojno ves čas teka postopka v primeru, da so bili podani zakonski pogoji. Prav tako je tretji odstavek 44. člena določal korekturno funkcijo sodišča pri ugotovitvi vrednosti spornega predmeta nedenarnega zahtevka, pod pogojem, da se je postavilo vprašanje o stvari pristojnosti ali pravici do revizije. To je sodišče lahko storilo najpozneje na glavni obravnavi pred začetkom obravnavanja. Sodišče prve stopnje je navedena določila pravilno uporabilo s tem, ko je ugotovilo novo vrednost spornega predmeta ter se izreklo za stvarno nepristojno.
Pri nedenarnih zahtevkih je odločilna vrednost spornega predmeta, ki jo tožeča stranka navede v tožbi, a ima sodišče korekturno pooblastilo, katerega uporabe stranke ne morejo izključiti, zato je pritožbena navedba, da sodišče nima pristojnosti preveriti vrednosti spornega predmeta pri nedenarnih zahtevkih neutemeljena.
določitev vrednosti po prostem preudarku - zmotna ugotovitev dejanskega stanja - izpodbijanje sklepov skupščine delniške družbe - določitev vrednosti spornega predmeta s strani sodišča - nepravilna odmera sodne takse
Upoštevaje izbrani kriterij (imetništvo delnic) je pravni interes tožeče stranke za sodno varstvo v razmerju do predlagane kupnine potrebno ovrednotiti glede na njena upravičenja znotraj tožene stranke.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - SOCIALNO VARSTVO - SODNE TAKSE
VSL00022177
ZST-1 člen 11, 11/1, 11/5, 11/6, 12a, 12a/2, 12a/5. ZBPP člen 13, 14. ZSVarPre člen 8, 8/1, 11. ZUPJS člen 10, 17, 18, 19, 20. ZPP člen 337, 337/1.
predlog za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo - pogoji za oprostitev plačila sodne takse - ugotavljanje materialnega položaja vlagatelja - višina mesečnih dohodkov - občutno zmanjšanje sredstev za preživljanje - obročno plačilo sodne takse - minimalni mesečni dohodek - preseganje dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka
Sredstva, s katerimi se preživlja toženka oziroma njena družina, se ne bodo občutno zmanjšala, če bo tožena stranka plačala sodno takso v sedmih zaporednih mesečnih obrokih po 429,00 EUR, saj bo po plačilu navedenega obroka ostalo še 1.118,12 EUR razpoložljivega mesečnega dohodka na člana toženkine družine, kar še vedno občutno presega dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki je po zakonu predviden za osnovno preživljanje stranke oziroma njenih družinskih članov.
Tožena stranka v predlogu za oprostitev plačila sodne takse ni podala nikakršnih navedb glede lastništva poslovnih deležev družb (lastništvo slednjih je zamolčala), zato (povsem splošne) pritožbene navedbe, da je to premoženje težko unovčljivo, predstavljajo nedopustne pritožbene novote, ki jih pritožbeno sodišče ne sme upoštevati. Ob tem pritožbeno sodišče še dodaja, da poslovni deleži niso tisto premoženje, ki se ga pri ugotavljanju materialnega položaja ne upošteva že po samem zakonu.
Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 15. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 45, 45/3. ZPP-UPB3 člen 339, 339/2, 339/2-14. Pravilnik o določanju zavarovalne osnove (2013) člen 2.
izgubljeni zaslužek priče - nagrada in stroški izvedenca - obrazloženost sklepa o odmeri nagrade - zelo zahtevno izvedensko mnenje
Priporočena cena ure inženirske storitve je uradna referenčna cena pri določanju urnih postavk inženirjev, med katere sodi tudi priča (samostojni podjetnik), in je zato tudi po mnenju pritožbenega sodišča v celoti sprejemljiva kot podlaga za izračun njenega izgubljenega zaslužka.
Sodna praksa stoji enotno na stališču, da gre za zelo zahtevno izvedensko delo le, ko le-to odstopa od standardne zahtevnosti in so torej podane izjemne okoliščine, zaradi katerih izvedensko delo odstopa od povprečnih nalog izvedencev. Glede na to mora sodišče svojo odločitev o priznani nagradi izvedencu ustrezno utemeljiti in ob tem pojasniti, zakaj ocenjuje izdelan izvid in mnenje v konkretni zadevi za zelo zahtevnega, izvedenec pa mora v dvomu obseg in zahtevnost svojega dela sodišču ustrezno obrazložiti. Enako pa velja tudi glede odmere materialnih stroškov izvedenca. V skladu z novim Pravilnikom o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih se izvedencu priznajo vsi tisti materialni stroški, ki so mu v zvezi s konkretnim izvedenskim delom dejansko nastali in je njihov nastanek tudi izkazal.
ZKP člen 35, 35/1. ZS člen 104, 104/2, 116. URS člen 23, 23/1.
prenos pristojnosti - stranka zaposlena na pristojnem sodišču
Dejstvo, da je obdolžena zaposlena na sodišču, utemeljuje zaključek, da so podane okoliščine, ki bi utegnile okrniti videz nepristranskega (poštenega) sojenja pred istim sodiščem, zaradi česar je podan tehten razlog za prenos krajevne pristojnosti. Višje sodišče je pri odločitvi tako izhajalo iz stališča, da mora biti nepristranskost in neodvisnost sodišča razvidna tudi navzven.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - sprememba delodajalca - pravni prenos podjetja
Za presojo, ali gre za spremembo delodajalca v smislu določbe 75. člena ZDR-1, ki povzema določbo Direktive Sveta 2001/23/ES (in pred njo Direktive Sveta 77/187/EGS), je v obravnavani zadevi ključno stališče, ki ga je Sodišče EU (SEU) zavzelo v zadevi Rygaard, da ne gre za prenos podjetja (in s tem za spremembo delodajalca), če podjetje prenese drugemu podjetju le določena (gradbena) dela z namenom njihovega zaključka. V takem primeru bi lahko šlo za prenos podjetja le v primeru, ko bi prenos vključeval tudi prenos sredstev, ki omogočajo izvajanje aktivnosti na stabilen način. Tudi Vrhovno sodišče RS je v podobni zadevi že zavzelo stališče, da pravice iz pogodbe o zaposlitvi ne preidejo na delodajalca prevzemnika, če prenos podjetja v načelu ne zagotavlja pogojev za stabilno, torej tudi trajno zaposlitev delavca, ki izhaja iz njegove pogodbe o zaposlitvi.
ZObr v prvem odstavku 98.c člena določa, da pripadniku, ki v miru opravlja vojaško službo oziroma službo izven države, pri izvrševanju obveznosti sprejetih v mednarodnih organizacijah pripada plača z dodatki po osnovah in merilih, ki jih predpiše Vlada RS. V drugem odstavku 98.c člena ZObr pa je še določeno, da se pripadniku iz prejšnjega odstavka plača obračuna po osnovah in dodatkih, kot če bi delal v povprečju 174 ur mesečno. Glede na takšno pravno podlago je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo urno postavko, ki jo je ugotovilo tako, da je tožnikovo plačo delilo s številom ur (174) in tožniku prisodilo odškodnino za 23 dni neizkoriščenega tedenskega počitka v pravilni višini.
denarna socialna pomoč - varstveni dodatek - plačilo zdravstvenih storitev v višini do polne vrednosti storitev
Iz 1. odstavka 29. člena ZUPJS ne izhaja, da je izpolnjevanje pogojev za varstveni dodatek samo po sebi izključitveni razlog za pravico do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev. Ob pogojnem odvisniku postane izključitveni razlog le, če so pravice v celoti zagotovljene iz obveznega zdravstvenega zavarovanja ali iz drugega naslova. Ob uporabi argumentu a contrario je potrebno šteti, da je pravica do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev zagotovljena tudi upravičencem do varstvenega dodatka, če teh pravic nimajo zagotovljenih iz drugega naslova. Pod pojem „navedene pravice“ sodita tako pravica do varstvenega dodatka, kot pravica do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev.
invalidnost - odločitev o pravdnih stroških - brezplačna pravna pomoč - odvetnik po uradni dolžnosti
V skladu s petim odstavkom 17. člena ZOdv je odvetnik postavljen po uradni dolžnosti in odvetnik, ki izvaja storitve brezplačne pravne pomoči, upravičen do plačila za svoje delo v višini polovice zneska, ki bi mu pripadal po odvetniški tarifi; morebitni dogovori po drugem odstavku 17. člena ZOdv (do višjega plačila za delo odvetniku) pa so v primeru zastopanja po uradni dolžnosti ali v primeru nudenja brezplačne pomoči, nični.
začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež - nedopustna tožba - zavrženje tožbe
Za obdobje od 9. 12. 2016 do 7. 1. 2017 je bila že ugotovljena začasna nezmožnost za delo, zoper odločbo imenovanega zdravnika v zvezi z odločitvijo, da je začasno nezmožen za delo od 8. 1. 2017 do 31. 3. 2017 pa tožnik ni vložil pritožbe tako, da gre za pravnomočno odločitev. Tožbo v delu za ugotovitev začasne nezmožnosti od 9. 12. 2016 dalje do konca glavne obravnave je sodišče prve stopnje na podlagi 75. člena ZDSS-1 pravilno zavrglo, ker pritožba ni bila vložena, čeprav bi lahko bila vložena. Poleg tega ni izpolnjena procesna predpostavka dokončnosti odločbe iz 63. člena ZDSS-1 in gre torej za nedopustno tožbo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSK00022265
ZIZ-UPB4 člen 270, 270/4, 271, 271/1, 271/1-2, 271/1-3. ZFPPIPP-UPB8 člen 14, 14/3, 14/3-1,14/3-2, 261, 271, 271/1, 271/1-1,278, 278/2. ZGD-1-UPB3 člen 498, 499. ZPP-UPB3 člen 337, 337/1.
začasna odredba v zavarovanje denarne terjatve - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj v stečaju - domneva obstoja nevarnosti - nedovoljene pritožbene novote - meritorna odločitev o zahtevku - verjetnost obstoja denarne terjatve - namen zavarovanja z začasno odredbo
O obstoju verjetnosti terjatve je bilo torej meritorno odločeno s sodno odločbo, kar mora pritožbeno sodišče v okviru konkretnega pritožbenega postopka zavarovanja te terjatve upoštevati kot pravno učinkovito okoliščino.
vročanje po pooblaščencu - zavrženje prepozne pritožbe
Kadar ima stranka pooblaščenca, se vročajo pisanja njemu. Šteje se, da je vročitev opravljena osebno stranki, če je pisanje vročeno njenemu pooblaščencu.
Tožnik je po določbi prvega odstavka 158. člena ZPP upravičen do potrebnih pravdnih stroškov, nastalih od vložitve tožbe do pravočasnega umika. Sodišče prve stopnje bi pravdne stroške do umika tožbe moralo pravilno presojati po uspehu. Določbe drugega odstavka 154. člena ZPP in prvega odstavka 158. člena ZPP se ne izključujejo, ampak dopolnjujejo, tudi kadar tožena stranka samo delno izpolni tožbeni zahtevek, tožnik pa se s tem zadovolji. Če tožbo takoj po delni izpolnitvi tožbenega zahtevka umakne, lahko zahteva od toženca toliko pravdnih stroškov, kolikor mu jih pripada po drugem odstavku 154. člena ZPP.
ZDR-1 člen 131, 132, 132/1, 161, 161/1.. ZPP člen 277, 277/2, 318.
regres za letni dopust - zamudna sodba - odpravnina ob upokojitvi
Ker je bil tožnik pri toženi stranki zaposlen v spornem obdobju, ko mu je delovno razmerje prenehalo zaradi upokojitve, je upravičen na podlagi prvega odstavka 132. člena ZDR-1 do odpravnine ob upokojitvi v višini dveh povprečnih plač v RS za pretekle tri mesece oziroma v višini dveh povprečnih plač delavca za pretekle tri mesece, če je to za delavca ugodneje.
rubež nepremičnine - stroški izvršitelja - potrebni izvršilni stroški - odprava nepravilnosti v izvršbi - odločanje po uradni dolžnosti
Izvršitelj je upravičen le do stroškov za izvršbo potrebnih in zakonitih dejanj. Rubež nevpisane nepremičnine je bil opravljen prepozno in tudi brez pravne podlage v položaju, ko je že učinkoval sklep o izročitvi nepremičnine kupcu.
Kot pravilno navaja upnica, ta ni bila dolžna opozarjati sodišče in izvršitelja na potek postopka v vodilni zadevi. Zakonito vodenje postopka je v rokah sodišča, ki mora po uradni dolžnosti upoštevati sprejete odločitve v vodilni zadevi tudi v pristopljenih zadevah.
Sodišče ne odpravi nepravilnosti pri opravljanju izvršbe po 52. členu ZIZ le na zahtevo stranke, ampak tudi po uradni dolžnosti.