ZDR-1 člen 47, 47/3.. ZPacP člen 44, 46.. ZSPJS člen 3a.. ZPP člen 355.
odškodninska odgovornost delodajalca - šikaniranje delavca - trpinčenje na delovnem mestu - mobing - predstojnik - razrešitev s funkcije - objava osebnih podatkov
Ker tožnica v obravnavani zadevi ni zatrjevala, da bi bila pravnomočna odločitev o zahtevku za ugotovitev nezakonitosti razrešitve s položaja predstojnice razveljavljena ali spremenjena, je sodišče napačno štelo, da zaradi pravnomočnosti odločitve o zakonitosti njene razrešitve in veljavnosti njene zadnje pogodbe o zaposlitvi ni mogoče zaključiti, da je toženka tožnico z zakonito razrešitvijo trpinčila. Razrešitev tožnice z mesta predstojnice bi moralo presojati po vsebinsko, saj je bila tožba v delu, v katerem je tožnica uveljavljala nezakonitost sklepa, pravnomočno zavržena in o tem zahtevku po vsebini sploh ni bilo odločeno. Tako se sodišče prve stopnje ni opredelilo do kršitve, ki jo v obravnavani zadevi uveljavlja tožnica, ampak je štelo, da je bila razrešitev zakonita. Ker tožnica vtožuje odškodnino zaradi trpinčenja na delovnem mestu, bi moralo sodišče prve stopnje v tem sporu presojati tudi zatrjevano kršitev, ne glede na to, da je bilo o njej že odločeno v drugem sporu, saj o njej ni bilo odločeno po vsebini.
Tožnica je k varovanju osebnih podatkov pacientov zavezana po 44. členu ZPacP v zvezi z ZVOP-1, zato imen pacientov v dokaznih listinah v individualnem delovnem sporu, v katerem je tožnica vtoževala ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ne bi smelo biti. Od navedene zakonske zaveze je ne odvezuje niti okoliščina, da je te listine s podatki pridobila od tožene stranke. Tožnica jih je posredovala sodišču, zato je bila dolžna poskrbeti, da so listine ustrezno anonimizirane. Zaradi tega je opozorilo, ki ji ga je skladno s 46. členom ZPacP dala tožena stranka, podano iz utemeljenega razloga in ne s šikanoznim namenom.
Sodišče prve stopnje ni vseh ravnanj tožene stranke presojalo kot celote. Posamezno ravnanje je dejansko lahko zakonito in posamezno ravnanje morda ne pomeni trpinčenja, vendar pa lahko skupek vseh ravnanj in pogostost teh ravnanj kaže na nadlegovanje oziroma trpinčenje posameznika na delovnem mestu. Tožnica v postopku zatrjuje, da je bila z ravnanji predpostavljene ponižana, degradirana in postavljena v slabši položaj od ostalih zaposlenih. Sodišče prve stopnje se je opredelilo le do posameznih ravnanj, pri tem pa ni presojalo, ali to dalj časa trajajoče ravnanje tožene stranke (in predpostavljene), kot celota predstavlja trpinčenja tožnice na delovnem mestu. Zato bi se moralo opredeliti do vseh v tožbi zatrjevanih ravnanj tožene stranke kot celote, do trditev tožnice, kako je občutila ravnanja tožene stranke in šele potem odločiti o tem, ali je zahtevek tožnice utemeljen ali ne.
Ker je bila tožničina zahteva za izplačilo dodatka za nego otroka vložena 17. 10. 2016, torej po 96. členu ZSDP-1 ni podlage za uveljavitev pravice ali izplačilo denarne dajatve za nazaj, torej pred 1. 11. 2016.
Ne glede na to, da je od izdelave pisnega izvedenskega mnenja od 2. 3. 2018 do izdelave dopolnilnega mnenja 13. 5. 2018 poteklo krajše obdobje, je glede na pripombe tožnika za strokovno pripravo dopolnilnega mnenja ponovna proučitev dokumentacije in priglasitev stroškov za študij spisa, povsem utemeljena glede na obsežno dokumentacijo in vrsto odprtih strokovnih vprašanj. Čas dveh mesecev od izdelave pisnega izvedenskega mnenja in dopolnilnega mnenja ni tako kratek čas, da ne bi bil potreben ponovni študij spisa s prilogami.
ZDOdv Zakon o državnem odvetništvu (2017) člen 27, 27/1, 27/4.
zavrženje tožbe - država
Kdor namerava začeti pravdni ali kakšen drug postopek proti državi ali državnemu organu, mora v skladu s 1. odstavkom 27. člena ZDOdv državnemu odvetništvu predhodno predlagati, naj se sporno razmerje reši na miren način. ZDOdv v 4. odstavku 27. člena eksplicitno določa, da je predhodni postopek pogoj za uvedbo pravdnega in s tem tudi sodno socialnega spora. V kolikor ni bil uveden in stranka ne predloži potrdila o neuspelem poskusu mirne rešitve, se tožba zavrže.
stiki - zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - izvedensko mnenje - dokazi - indici
K odločitvi, kateri od staršev je bolj primeren za vzgojo in varstvo otroka, ne bi pripomogle poizvedbe v vrtcu in šoli ter na CSD. Vsi ti dokazi bi bili kvečjemu posredno pomembni, kot indici, vendar se je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da se opre na bolj zanesljive in neposredne dokaze, to je na izčrpne izpovedbe obeh staršev in na strokovno, temeljito in jasno ter prav tako izčrpno mnenje sodne izvedenke klinično psihološke stroke.
odločitev o pravdnih stroških - potrebni pravdni stroški
Tožena stranka bi lahko pojasnila v zvezi s tožbenim zahtevkom podala že v odgovoru na tožbo, saj so navedbe iz te pripravljalne vloge odgovor na tožbene navedbe, tožeča stranka pa med odgovorom na tožbo in prvo pripravljalno vlogo ni podala nobenih novih navedb, na katere bi tožena stranka morala odgovoriti. Zato je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da prva pripravljalna vloga tožene stranke skladno z določbo 155. člena ZPP ni bila potrebna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00022134
URS člen 121, 125. ZASP člen 157, 157/4, 157/7, 157a, 157a/2, 168, 168/4. ZKUASP člen 44, 44/4, 44/8.
avtorski sorodna pravica - kolektivno uveljavljanje pravic - fonogram - plačilo nadomestila - tarifa - skupni sporazum - exceptio illegalis - odmera stroškov pravdnega postopka po temelju in po višini
Pravica proizvajalcev fonogramov je enaka, če priobčevalec sodeluje pri pobiranju dajatev ali ne. Tudi prikrajšanje, ki ga utrpi proizvajalec fonogramov zaradi opustitve prostovoljnega plačila nadomestila je enako, če priobčevalec sodeluje pri plačevanju nadomestila in sklene pogodbo, ali pa ne. Proizvajalec fonogramov je pač prikrajšan za nadomestilo, do katerega je upravičen.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - sprememba delodajalca - pravni prenos podjetja
Za presojo, ali gre za spremembo delodajalca v smislu določbe 75. člena ZDR-1, ki povzema določbo Direktive Sveta 2001/23/ES (in pred njo Direktive Sveta 77/187/EGS), je v obravnavani zadevi ključno stališče, ki ga je Sodišče EU (SEU) zavzelo v zadevi Rygaard, da ne gre za prenos podjetja (in s tem za spremembo delodajalca), če podjetje prenese drugemu podjetju le določena (gradbena) dela z namenom njihovega zaključka. V takem primeru bi lahko šlo za prenos podjetja le v primeru, ko bi prenos vključeval tudi prenos sredstev, ki omogočajo izvajanje aktivnosti na stabilen način. Tudi Vrhovno sodišče RS je v podobni zadevi že zavzelo stališče, da pravice iz pogodbe o zaposlitvi ne preidejo na delodajalca prevzemnika, če prenos podjetja v načelu ne zagotavlja pogojev za stabilno, torej tudi trajno zaposlitev delavca, ki izhaja iz njegove pogodbe o zaposlitvi.
motenje posesti - ekonomski interes za varstvo posesti - prenehanje najemne pogodbe - odstranitev nosilca oglaševanja
Tožena stranka v pritožbi zato utemeljeno sodišču očita, da ni ugotavljalo, ali se je posestno stanje s prenehanjem lastninske pravice druge toženke spremenilo. Dejansko stanje je zato v tem delu nepopolno ugotovljeno.
Utemeljena pa je nadalje tudi pritožbena navedba, da se sodišče v zvezi z ugotavljanjem ekonomskega interesa ni opredelilo do ugovornih navedb tožencev, da je pravni temelj, t.j. najemna pogodba z dne 3. 9. 2013 prenehala, zaradi česar tožeča stranka ekonomskega interesa nima.
ZObr v prvem odstavku 98.c člena določa, da pripadniku, ki v miru opravlja vojaško službo oziroma službo izven države, pri izvrševanju obveznosti sprejetih v mednarodnih organizacijah pripada plača z dodatki po osnovah in merilih, ki jih predpiše Vlada RS. V drugem odstavku 98.c člena ZObr pa je še določeno, da se pripadniku iz prejšnjega odstavka plača obračuna po osnovah in dodatkih, kot če bi delal v povprečju 174 ur mesečno. Glede na takšno pravno podlago je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo urno postavko, ki jo je ugotovilo tako, da je tožnikovo plačo delilo s številom ur (174) in tožniku prisodilo odškodnino za 23 dni neizkoriščenega tedenskega počitka v pravilni višini.
Za uresničitev zakonskih znakov kaznivega dejanja poslovne goljufije ne zadostuje, da se je dolžnik zavezal izpolniti obveznost, pa do tega ob dospelosti ni prišlo. Zaveza k izpolnitvi obveznosti je namreč element, ki je značilen za vsako pogodbeno razmerje, sama pogodbena zaveza pa sama po sebi tudi še ne predstavlja uresničitev zakonskega znaka preslepitve.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00026252
KZ-1 člen 259, 259/1.. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11.
kaznivo dejanje ponareditve ali uničenja uradne listine, knjige, spisa ali arhivskega gradiva - subjektivni element kaznivega dejanja - nejasni razlogi sodbe - bistvena kršitev določb kazenskega postopka
Potrdilo, ki izkazuje plačilo točno določenega zneska, ni mogoče interpretirati drugače, kot da je ta znesek dejansko plačan, zato so razlogi napadene sodbe, s katerimi sodišče prve stopnje sledi zagovoru obdolženega, da je bil prepričan, da je bil komunalni prispevek plačan, ker je bila sklenjena pogodba o poračunu plačila tega komunalnega prispevka, do katerega bo prišlo ob sklenitvi kupoprodajne pogodbe, ki jo bosta sklenila Občina D. in družba E. d.o.o. po izgradnji objekta, tudi po oceni pritožbenega sodišča nejasni, kar predstavlja v pritožbi uveljavljano bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00022303
KZ-1 člen 308, 308/3, 308/6. ZKP člen 372, 372/4, 394.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - zakonski znaki kaznivega dejanja - konkretna nevarnost - kršitev kazenskega zakona - sprememba izpodbijane sodbe - nevarnost za življenje in zdravje
Iz opisa obravnavnega kaznivega dejanja izhaja, da se navaja le možnost nastanka hujših poškodb ali smrti v primeru trka ali nenadnega zaviranja, ne izhaja pa, da je do prepovedane posledice, to je povzročitve nevarnosti za življenje in zdravje že prišlo. Višje sodišče v Kopru se je že v sodbi opr. št. III Kp 35091/2018 z dne 7.3.2019 opredelilo do zakonske dikcije šestega odstavka 308. člena KZ-1, kjer je po oceni pritožbenega sodišča izrecno določeno, da bo pravna opredelitev po navedeni zakonski določbi podana, kadar storilec, med drugim, pri dejanju po tretjem odstavku povzroči nevarnost za življenje ali zdravje ljudi, kar pomeni, da mora takšna nevarnost že nastati oz., da mora biti nevarnost konkretna. Tega pa opis obravnavanega dejanja ne zatrjuje, temveč nastanek nevarnosti za življenje ali zdravje pogojuje s hipotetično možnostjo, če bi prišlo do trka ali nenadnega zaviranja. Zgolj dejstvo, da se je v tovornem vozilu nahajalo 28 tujcev, ki so „natrpano“ sedeli v vozilu, v temi, brez nameščenih sedežev in varnostnih pasov, brez zračnikov, sama zase še ne pomeni konkretizacije nevarnosti za življenje in zdravje, ampak bi do tega lahko prišlo šele v opisanih primerih, do česar pa ni prišlo, zato tudi prepovedana posledica že po opisu dejanja ni nastala. V opisu kaznivega dejanja so tako zatrjevani le zakonski znaki kazniva dejanja po tretjem odstavku 308. člena KZ-1 in ne po kvalifikatorni obliki iz šestega odstavka 308. člena KZ-1.
Pričakovanje predlagatelja, da bo do sklenitve pogodbe o nakupu delnic tožnice prišlo, ne zadošča za utemeljitev pravnega interesa, ki mora biti podan za dopustitev stranske intervencije.
Tožnik je po določbi prvega odstavka 158. člena ZPP upravičen do potrebnih pravdnih stroškov, nastalih od vložitve tožbe do pravočasnega umika. Sodišče prve stopnje bi pravdne stroške do umika tožbe moralo pravilno presojati po uspehu. Določbe drugega odstavka 154. člena ZPP in prvega odstavka 158. člena ZPP se ne izključujejo, ampak dopolnjujejo, tudi kadar tožena stranka samo delno izpolni tožbeni zahtevek, tožnik pa se s tem zadovolji. Če tožbo takoj po delni izpolnitvi tožbenega zahtevka umakne, lahko zahteva od toženca toliko pravdnih stroškov, kolikor mu jih pripada po drugem odstavku 154. člena ZPP.