KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00026244
KZ-1 člen 86, 86/12, 211, 211/1. ZKP člen 402, 402/3.
nadomestitev kazni zapora - vikend zapor - skrb za otroka - namen kaznovanja - resocializacija obsojenca
Glede na navedeno so po oceni pritožbenega sodišča na strani obsojene podani vsi tisti pogoji, ki jih zahteva zakon za izvršitev preostanka zaporne kazni z vikend zaporom, saj ima ob vseh navedenih okoliščinah dejstvo, da obsojena skrbi za nedoletnega otroka drugačno težo, kot jo je sicer temu pripisalo sodišče prve stopnje.
Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da tožnik tožbe sicer ni umaknil takoj po izpolnitvi zahtevka, vendar pa v vmesnem času (od izpolnitve zahtevka do umika tožbe) toženi stranki niso nastali nobeni stroški.
Ker sta pritožnici umaknili že vloženo pritožbo, preden je pritožbeno sodišče izdalo odločbo, je pritožbeno sodišče umik pritožbe le še vzelo na znanje in postopek ustavilo.
Sodišče je o stroških pravilno odločilo ob upoštevanju določbe prvega odstavka 158. člena ZPP in tožniku utemeljeno priznalo potrebne stroške postopka do umika tožbe, saj o dopustitvi spremembe tožbe do umika ni odločilo. Pravilno pa je tudi toženi stranki na podlagi 1. odstavka 156. člena ZPP priznalo stroške, ki jih je imela zaradi tožnikove spremembe tožbe. Tožnik sicer ni uspel s celotnim zahtevkom, vendar pa zaradi tega toženi stranki niso nastali posebni stroški, zato lahko ob uporabi tretjega odstavka 154. člena ZPP sodišče odloči, da mora ena stranka povrniti vse stroške, če nasprotna stranka ni uspela s sorazmerno majhnim delom svojega zahtevka, pa zaradi tega niso nastali posebni stroški.
ZPP člen 154, 154/1.. ZDOdv Zakon o državnem odvetništvu (2017) člen 8.
odločitev o pravdnih stroških - načelo uspeha - zavrženje tožbe
Za pritožbeno rešitev stroškovnega sklepa pravno podlago predstavlja 1. odstavek 154. člena ZPP, ki izrecno določa, da mora stranka, ki v pravdi ne uspe, nasprotni stranki povrniti stroške postopka. Takšno dejansko stanje je ob dejstvu, da je tožba zaradi pomanjkanja procesne predpostavke za meritorno sojenje zoper prvotoženo stranko zavržena, podano tudi v predmetni zadevi.
ZDOdv Zakon o državnem odvetništvu (2017) člen 27, 27/1, 27/4.
zavrženje tožbe - država
Kdor namerava začeti pravdni ali kakšen drug postopek proti državi ali državnemu organu, mora v skladu s 1. odstavkom 27. člena ZDOdv državnemu odvetništvu predhodno predlagati, naj se sporno razmerje reši na miren način. ZDOdv v 4. odstavku 27. člena eksplicitno določa, da je predhodni postopek pogoj za uvedbo pravdnega in s tem tudi sodno socialnega spora. V kolikor ni bil uveden in stranka ne predloži potrdila o neuspelem poskusu mirne rešitve, se tožba zavrže.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00022134
URS člen 121, 125. ZASP člen 157, 157/4, 157/7, 157a, 157a/2, 168, 168/4. ZKUASP člen 44, 44/4, 44/8.
avtorski sorodna pravica - kolektivno uveljavljanje pravic - fonogram - plačilo nadomestila - tarifa - skupni sporazum - exceptio illegalis - odmera stroškov pravdnega postopka po temelju in po višini
Pravica proizvajalcev fonogramov je enaka, če priobčevalec sodeluje pri pobiranju dajatev ali ne. Tudi prikrajšanje, ki ga utrpi proizvajalec fonogramov zaradi opustitve prostovoljnega plačila nadomestila je enako, če priobčevalec sodeluje pri plačevanju nadomestila in sklene pogodbo, ali pa ne. Proizvajalec fonogramov je pač prikrajšan za nadomestilo, do katerega je upravičen.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00022303
KZ-1 člen 308, 308/3, 308/6. ZKP člen 372, 372/4, 394.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - zakonski znaki kaznivega dejanja - konkretna nevarnost - kršitev kazenskega zakona - sprememba izpodbijane sodbe - nevarnost za življenje in zdravje
Iz opisa obravnavnega kaznivega dejanja izhaja, da se navaja le možnost nastanka hujših poškodb ali smrti v primeru trka ali nenadnega zaviranja, ne izhaja pa, da je do prepovedane posledice, to je povzročitve nevarnosti za življenje in zdravje že prišlo. Višje sodišče v Kopru se je že v sodbi opr. št. III Kp 35091/2018 z dne 7.3.2019 opredelilo do zakonske dikcije šestega odstavka 308. člena KZ-1, kjer je po oceni pritožbenega sodišča izrecno določeno, da bo pravna opredelitev po navedeni zakonski določbi podana, kadar storilec, med drugim, pri dejanju po tretjem odstavku povzroči nevarnost za življenje ali zdravje ljudi, kar pomeni, da mora takšna nevarnost že nastati oz., da mora biti nevarnost konkretna. Tega pa opis obravnavanega dejanja ne zatrjuje, temveč nastanek nevarnosti za življenje ali zdravje pogojuje s hipotetično možnostjo, če bi prišlo do trka ali nenadnega zaviranja. Zgolj dejstvo, da se je v tovornem vozilu nahajalo 28 tujcev, ki so „natrpano“ sedeli v vozilu, v temi, brez nameščenih sedežev in varnostnih pasov, brez zračnikov, sama zase še ne pomeni konkretizacije nevarnosti za življenje in zdravje, ampak bi do tega lahko prišlo šele v opisanih primerih, do česar pa ni prišlo, zato tudi prepovedana posledica že po opisu dejanja ni nastala. V opisu kaznivega dejanja so tako zatrjevani le zakonski znaki kazniva dejanja po tretjem odstavku 308. člena KZ-1 in ne po kvalifikatorni obliki iz šestega odstavka 308. člena KZ-1.
invalidnost - odločitev o pravdnih stroških - brezplačna pravna pomoč - odvetnik po uradni dolžnosti
V skladu s petim odstavkom 17. člena ZOdv je odvetnik postavljen po uradni dolžnosti in odvetnik, ki izvaja storitve brezplačne pravne pomoči, upravičen do plačila za svoje delo v višini polovice zneska, ki bi mu pripadal po odvetniški tarifi; morebitni dogovori po drugem odstavku 17. člena ZOdv (do višjega plačila za delo odvetniku) pa so v primeru zastopanja po uradni dolžnosti ali v primeru nudenja brezplačne pomoči, nični.
ZDR-1 člen 47, 47/3.. ZPacP člen 44, 46.. ZSPJS člen 3a.. ZPP člen 355.
odškodninska odgovornost delodajalca - šikaniranje delavca - trpinčenje na delovnem mestu - mobing - predstojnik - razrešitev s funkcije - objava osebnih podatkov
Ker tožnica v obravnavani zadevi ni zatrjevala, da bi bila pravnomočna odločitev o zahtevku za ugotovitev nezakonitosti razrešitve s položaja predstojnice razveljavljena ali spremenjena, je sodišče napačno štelo, da zaradi pravnomočnosti odločitve o zakonitosti njene razrešitve in veljavnosti njene zadnje pogodbe o zaposlitvi ni mogoče zaključiti, da je toženka tožnico z zakonito razrešitvijo trpinčila. Razrešitev tožnice z mesta predstojnice bi moralo presojati po vsebinsko, saj je bila tožba v delu, v katerem je tožnica uveljavljala nezakonitost sklepa, pravnomočno zavržena in o tem zahtevku po vsebini sploh ni bilo odločeno. Tako se sodišče prve stopnje ni opredelilo do kršitve, ki jo v obravnavani zadevi uveljavlja tožnica, ampak je štelo, da je bila razrešitev zakonita. Ker tožnica vtožuje odškodnino zaradi trpinčenja na delovnem mestu, bi moralo sodišče prve stopnje v tem sporu presojati tudi zatrjevano kršitev, ne glede na to, da je bilo o njej že odločeno v drugem sporu, saj o njej ni bilo odločeno po vsebini.
Tožnica je k varovanju osebnih podatkov pacientov zavezana po 44. členu ZPacP v zvezi z ZVOP-1, zato imen pacientov v dokaznih listinah v individualnem delovnem sporu, v katerem je tožnica vtoževala ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ne bi smelo biti. Od navedene zakonske zaveze je ne odvezuje niti okoliščina, da je te listine s podatki pridobila od tožene stranke. Tožnica jih je posredovala sodišču, zato je bila dolžna poskrbeti, da so listine ustrezno anonimizirane. Zaradi tega je opozorilo, ki ji ga je skladno s 46. členom ZPacP dala tožena stranka, podano iz utemeljenega razloga in ne s šikanoznim namenom.
Sodišče prve stopnje ni vseh ravnanj tožene stranke presojalo kot celote. Posamezno ravnanje je dejansko lahko zakonito in posamezno ravnanje morda ne pomeni trpinčenja, vendar pa lahko skupek vseh ravnanj in pogostost teh ravnanj kaže na nadlegovanje oziroma trpinčenje posameznika na delovnem mestu. Tožnica v postopku zatrjuje, da je bila z ravnanji predpostavljene ponižana, degradirana in postavljena v slabši položaj od ostalih zaposlenih. Sodišče prve stopnje se je opredelilo le do posameznih ravnanj, pri tem pa ni presojalo, ali to dalj časa trajajoče ravnanje tožene stranke (in predpostavljene), kot celota predstavlja trpinčenja tožnice na delovnem mestu. Zato bi se moralo opredeliti do vseh v tožbi zatrjevanih ravnanj tožene stranke kot celote, do trditev tožnice, kako je občutila ravnanja tožene stranke in šele potem odločiti o tem, ali je zahtevek tožnice utemeljen ali ne.
ZDR-1 člen 131, 132, 132/1, 161, 161/1.. ZPP člen 277, 277/2, 318.
regres za letni dopust - zamudna sodba - odpravnina ob upokojitvi
Ker je bil tožnik pri toženi stranki zaposlen v spornem obdobju, ko mu je delovno razmerje prenehalo zaradi upokojitve, je upravičen na podlagi prvega odstavka 132. člena ZDR-1 do odpravnine ob upokojitvi v višini dveh povprečnih plač v RS za pretekle tri mesece oziroma v višini dveh povprečnih plač delavca za pretekle tri mesece, če je to za delavca ugodneje.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00026252
KZ-1 člen 259, 259/1.. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11.
kaznivo dejanje ponareditve ali uničenja uradne listine, knjige, spisa ali arhivskega gradiva - subjektivni element kaznivega dejanja - nejasni razlogi sodbe - bistvena kršitev določb kazenskega postopka
Potrdilo, ki izkazuje plačilo točno določenega zneska, ni mogoče interpretirati drugače, kot da je ta znesek dejansko plačan, zato so razlogi napadene sodbe, s katerimi sodišče prve stopnje sledi zagovoru obdolženega, da je bil prepričan, da je bil komunalni prispevek plačan, ker je bila sklenjena pogodba o poračunu plačila tega komunalnega prispevka, do katerega bo prišlo ob sklenitvi kupoprodajne pogodbe, ki jo bosta sklenila Občina D. in družba E. d.o.o. po izgradnji objekta, tudi po oceni pritožbenega sodišča nejasni, kar predstavlja v pritožbi uveljavljano bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP.
rubež nepremičnine - stroški izvršitelja - potrebni izvršilni stroški - odprava nepravilnosti v izvršbi - odločanje po uradni dolžnosti
Izvršitelj je upravičen le do stroškov za izvršbo potrebnih in zakonitih dejanj. Rubež nevpisane nepremičnine je bil opravljen prepozno in tudi brez pravne podlage v položaju, ko je že učinkoval sklep o izročitvi nepremičnine kupcu.
Kot pravilno navaja upnica, ta ni bila dolžna opozarjati sodišče in izvršitelja na potek postopka v vodilni zadevi. Zakonito vodenje postopka je v rokah sodišča, ki mora po uradni dolžnosti upoštevati sprejete odločitve v vodilni zadevi tudi v pristopljenih zadevah.
Sodišče ne odpravi nepravilnosti pri opravljanju izvršbe po 52. členu ZIZ le na zahtevo stranke, ampak tudi po uradni dolžnosti.
ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - ponavljajoče se fizično in psihično nasilje - ugrabitev otroka - dokazna ocena - pravica do izjave - izkaz verjetnosti
V postopkih za izrek ukrepov po ZPND zadostuje, da so dejstva dokazana s stopnjo verjetnosti, zato sodišče izvede le tiste dokaze, ki so potrebni, da se s stopnjo verjetnosti potrdi (ne)obstoj odločilnih dejstev.
stiki - zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - izvedensko mnenje - dokazi - indici
K odločitvi, kateri od staršev je bolj primeren za vzgojo in varstvo otroka, ne bi pripomogle poizvedbe v vrtcu in šoli ter na CSD. Vsi ti dokazi bi bili kvečjemu posredno pomembni, kot indici, vendar se je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da se opre na bolj zanesljive in neposredne dokaze, to je na izčrpne izpovedbe obeh staršev in na strokovno, temeljito in jasno ter prav tako izčrpno mnenje sodne izvedenke klinično psihološke stroke.
odločitev o pravdnih stroških - potrebni pravdni stroški
Tožena stranka bi lahko pojasnila v zvezi s tožbenim zahtevkom podala že v odgovoru na tožbo, saj so navedbe iz te pripravljalne vloge odgovor na tožbene navedbe, tožeča stranka pa med odgovorom na tožbo in prvo pripravljalno vlogo ni podala nobenih novih navedb, na katere bi tožena stranka morala odgovoriti. Zato je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da prva pripravljalna vloga tožene stranke skladno z določbo 155. člena ZPP ni bila potrebna.
Po sodni in ustavno sodni praksi se lahko z uporabo 183. člena ZPIZ-2 odpravijo napake, do katerih je prišlo v postopku upokojevanja. Izvirajo lahko iz neupoštevanja določenih prejemkov v pokojninsko osnovo. Gre za posebno izredno pravno sredstvo, s katerim se pod zakonskimi pogoji lahko poseže v pravnomočno urejeno pravno razmerje. Vendar je tak poseg v pravnomočno odločbo dopusten le, če je z njo kršeno materialno pravo, tudi zaradi očitno napačno ugotovljenega dejanskega stanja.