predlog za dopustitev revizije – problem upoštevnosti pravnega vprašanja glede na ugotovljeno dejansko stanje – obstoj sodne prakse – pogoji za dopustitev revizije – zavrnitev predloga za dopustitev revizije – prodaja kmetijskih zemljišč – sprejem ponudbe
Spričo neizpodbojnih dejanskih ugotovitev v pravnomočni sodbi vprašanje iz predloga za dopustitev revizije niti ni adekvatno zastavljeno, sicer pa je odgovor nanj impliciran že v judikatu Vrhovnega sodišča II Ips 459/2010 (in še drugih).
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – dvom v nepristranskost sodišča – nezadovoljstvo stranke z delom sodišča
Razumnih razlogov za utemeljeno vzbujanje dvoma o nevtralnosti in neodvisnosti pristojnega sodišča pri strankah tega postopka, tožnik z zgolj posplošenim nezadovoljstvom in blatenjem dela sodišča ni izkazal, medtem ko ga je treba v zvezi z očitki o domnevno nestrokovnem in počasnem postopanju sodišča napotiti na druge, v ta namen na razpolago mu dane pravne mehanizme, med katere pa ne sodi institut delegacije pristojnosti.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – razveljavitev odločbe sodišča prve stopnje - nezaupanje v delo sodišča v ponovljenem postopku
Očitkov na račun dosedanjega ravnanja sodišča v postopku ni mogoče subsumirati pod pravni standard „drugi tehtni razlogi“ iz 67. člena ZPP.
dopuščena revizija – nepopolna vloga – priloge - sklep o dopustitvi revizije – predlog za dopustitev revizije – zavrženje revizije
Tožnik je svoji reviziji priložil samo sklep o dopustitvi revizije, ne pa tudi predloga za dopustitev revizije, kot zahteva drugi odstavek 373. člena ZPP. Taka (dopuščena) revizija je nepopolna.
V primeru dopuščene revizije mora biti reviziji priložen tudi predlog za dopustitev revizije. V postopku z revizijo se ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev in je zato treba nepopolno revizijo zavreči. Vrhovno sodišče je ravnalo enako tudi v drugih primerljivih primerih.
postopek za izročitev obdolžencev in obsojencev – začasni ekstradicijski pripor - pogoji za pripor – odločba države prosilke - begosumnost
Pri odreditvi začasnega ekstradicijskega pripora po 525. členu ZKP sodišču ni treba presojati obstoja utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja. To bo dolžno presojati šele, če bo v roku prejelo prošnjo za izročitev in bo zoper osumljenca predlagana odreditev pripora po 524. členu ZKP.
predlog za dopustitev revizije – kršitev osebnostnih pravic - pravica do zdravega življenjskega okolja - povrnitev nepremoženjske škode – imisije – hrup – višina odškodnine - odstop od sodne prakse – zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Vrhovno sodišče je zavrnilo predlog za dopustitev revizije, v kateri je tožena stranka uveljavljala odstop od sodne prakse zaradi previsoko odmerjene odškodnine za nepremoženjsko škodo.
obnova kazenskega postopka - novi dokazi - zavrnitev zahteve za obnovo – zahteva za varstvo zakonitosti
Zahteva za varstvo zakonitosti zoper pravnomočen sklep o zahtevi za obnovo kazenskega postopka lahko uveljavlja le kršitve postopka, storjene v postopku obravnavanja zahteve za obnovo in v sklepih, s katerim je bila ta zavrnjena (ne pa kršitev iz postopka sojenja).
ZOR člen 158, 163, 170, 170/1. ZZDej člen 45. ZPP člen 243, 245, 245/2, 245/3, 339. URS člen 153.
odgovornost zdravstvene organizacije (bolnišnice) – zdravniška napaka – krivdna odgovornost - materialno pravo – medicinska doktrina ni pravo – pravna pravila – predmet dokazovanja
V primeru, da zdravnik oziroma zdravstveno osebje stori strokovno napako, je podana krivdna odškodninska odgovornost zdravstvenih organizacij v skladu s 158. členom ZOR.
Tožnik meni, da je mogoče enačiti medicinsko doktrino in materialno pravo. To ni res, saj pravo lahko najsplošneje opredelimo kot posebno vrsto družbenih pravil, s katerimi oblikujemo družbeni red v državno organiziranih družbah. Pravna pravila niso predmet dokazovanja; sodišče mora pravo poznati (samo izjemoma se lahko dokazuje tuje pravo ali splošni akti pravnih oseb, ki niso objavljeni). Če sodišče prava ne pozna, se mora z njim seznaniti. Drugače je s pravili znanosti in strok ter izkustvenimi pravili. Te se dokazuje z izvedencem, kot strokovnjakom na svojem področju, ki je strokovno usposobljen, preizkušen in imenovan na seznam sodnih izvedencev ter na podlagi strokovnega znanja sestavi izvedensko mnenje o preteklih in sedanjih dejstvih, s čimer pomaga sodniku ugotoviti in razjasniti pravno relevantna dejstva.
mednarodna zaščita – pospešen postopek – splošna neverodostojnost prosilca - informacije o stanju v izvorni državi - zatrjevana subjektivna ogroženost
S tem, ko je tožena stranka oprla svojo odločitev tudi na določbo tretjega (prej četrtega) odstavka 22. člena ZMZ, ki jo je Ustavno sodišče z navedeno odločbo razveljavilo, je nepravilno uporabila materialno pravo.
mednarodna zaščita - resna škoda - pogoji za priznanje statusa begunca - pogoji za priznanje subsidiarne oblike zaščite - preganjanje zaradi veroizpovedi - oboroženi spopadi
Glede na ugotovljeno dejansko stanje, na katero je sodišče prve stopnje oprlo svojo odločitev, tudi po presoji Vrhovnega sodišča pri tožniku niso izpolnjeni pogoji za priznanje statusa begunca po določbi 2. člena ZMZ.
Po presoji Vrhovnega sodišča tožniku v primeru vrnitve v zvezno državo Imo States ne grozi, da bo soočen z utemeljenim tveganjem, da utrpi resno škodo, kot jo opredeljuje 28. člen ZMZ.
DELOVNO PRAVO – JAVNI USLUŽBENCI - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS3005074
Uredba o količnikih za določitev osnovne plače in dodatkih zaposlenih v službah Vlade Republike Slovenije in upravnih organih člen 20. ZPP člen 367, 374.
dovoljenost revizije – zavrženje revizije – vrednost spornega predmeta – premoženjski spor – dodatek za posebno nevarnost in ogroženost – razlika v plači
Tožnik je kot vrednost spornega predmeta že v tožbi določil 2.000,00 EUR. Glede na to, da revizija v tem delovnem sporu ni bila dopuščena, saj predlog za dopustitev revizije ni bil vložen in ker revizija po določbah zakona, ki ureja pravdni postopek tudi ni dovoljena, saj vrednost spornega predmeta ne presega 40.000 EUR, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo.
nadurno delo - plačilo nadur - plačilo nadurnega dela - delo preko polnega delovnega časa - plačilo dela preko polnega delovnega časa - delo v diplomatskem predstavništvu v tujini - delo na predstavništvih RS v tujini
Ker je bilo plačilo za delo v podaljšanem delovnem času na podlagi določb ZZZ-1 upoštevano že pri določitvi višje osnovne plače za čas dela v veleposlaništvu, tožnik do posebnega plačila nadurnega dela ni bil upravičen.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – kriteriji za določitev presežnih delavcev – primerljivi delavci
Glede na dejansko ugotovitev, da so v F. Č. ostali zaposleni delavci, ki so v primerjavi s tožnikom dosegli nižje število točk tako pri uspešnosti kot pri kumulativnem številu točk po vseh treh kriterijih, revident ni uspel dokazati utemeljenosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
Revident niti v pisnem Programu niti v tem delovnem sporu do konca postopka na prvi stopnji ni zatrjeval, da bi kot trajno presežne delavce v zadevnem obratu predvidel le delavce na delovnem mestu, na katerem je delal tožnik, prav primerjavo med vsemi delavci pa je izpostavila vodja kadrovske službe revidenta.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-3. ZPP člen 380, 380/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neobveščanje delavca o izostanku - nemožnost nadaljevanja delovnega razmerja
Tretja alineja prvega odstavka 111. člena ZDR kot razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi določa, da delavec najmanj 5 dni zaporedoma ne pride na delo, o razlogih za svojo odsotnost pa ne obvesti delodajalca, čeprav bi to moral in mogel storiti. Razlog za izredno odpoved po določenem trajanju izostanka delavca torej predstavlja neobveščanje delavca o razlogih odsotnosti, kljub temu, da bi to obveščaje moral in mogel opraviti, ne pa vprašanje, ali je bila njegova odsotnost upravičena ali neupravičena. Dejstvo upravičene oziroma neupravičene odsotnosti je lahko pomembno za presojo zakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi le glede datuma prenehanja pogodbe o zaposlitvi, saj v primeru drugega odstavka 111. člena ZDR, ki se sklicuje na tretjo alinejo prejšnjega odstavka, delavcu preneha pogodba o zaposlitvi s prvim dnem neupravičene (!) odsotnosti z dela, če se ne vrne na delo do vročitve izredne odpovedi.
Dejstvo bolniškega staleža pred in po spornem obdobju odsotnosti delavca ni zanemarljivo, vendar samo po sebi ne more biti odločilno, saj tudi ni neposredno povezano s samo kršitvijo.
Toleriranje nepravilnih ravnanj delavca ne pomeni, da delodajalec tega ne sme prekiniti – zlasti, če ravnanje delavca količinsko ali kakovostno preseže meje tolerance ali je imelo dosedanje toleriranje celo negativne posledice.
Kadar sodišče oceni, da so ugovori strank zoper izvedensko delo neutemeljeni in da je torej mnenje izvedenca jasno, razumljivo in logično oziroma da so bile pomanjkljivosti ali dvom odpravljene z dodatnim zaslišanjem izvedenca, postavitev novega izvedenca ni potrebna.
Pravilnik o napredovanju zaposlenih v državni upravi člen 31a. ZPP člen 367, 374.
dovoljenost revizije - zavrženje revizije - vrednost spornega predmeta - premoženjski delovni spor - razlika v plači
Tožnik uveljavlja plačilo razlike v bruto plači med dejansko izplačano plačo in plačo, izračunano z upoštevanjem količnika 6,00 v višini 7.614,36 EUR. Glede na to, da revizija v tem delovnem sporu ni bila dopuščena, saj predlog za dopustitev revizije ni bil vložen in ker revizija po določbah zakona, ki ureja pravdni postopek tudi ni dovoljena, saj vrednost zahtevka ne presega 40.000 EUR, jo je Vrhovno sodišče na podlagi prvega odstavka 374. člena ZPP revizijo zavrglo.
Ob prepričljivih ugotovitvah imenovanega zdravnika in zdravstvene komisije tožene stranke, ki so bile skladne z zdravniškimi mnenji in izvidi o zdravstvenem stanju tožnika v času odločanja pri toženi stranki, je sodišče utemeljeno presodilo, da že iz tako izvedenih dokazov prepričljivo izhaja, da tožnik ni bil začasno nezmožen za delo v okviru omejitev in v delovnem času kot invalid III. kategorije invalidnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – DELOVNO PRAVO – JAVNI USLUŽBENCI
VS3005151
ZPP člen 45, 108, 180, 180/2, 377.
zavrženje revizije – vrednost spornega predmeta – dovoljenost revizije - opredelitev vrednosti spornega predmeta
Tožnik v tožbi svojega denarnega zahtevka po višini ni določno opredelil, hkrati pa v tožbi tudi ni navedel vrednosti spornega predmeta. Sodišče prve stopnje v smislu določb 45. člena in 108. člena ZPP ni zahtevalo poprave tožbe, tožena stranka pa take napake v postopku ni pravočasno grajala. Zato revizijsko sodišče šteje, da vrednost spornega predmeta v zadevi ni bila ugotovljena. Naknadni enostranski izračun na podlagi nedoločnega izreka pravnomočne sodbe se pri tem ne more upoštevati.