določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - hči stranke v postopku kot uslužbenka pristojnega sodišča – objektivna nepristranskost sodišča – manjše sodišče
Okoliščina, da je hči stranke postopka kot strokovna sodelavka zaposlena na sodišču, ki je pristojno za odločanje o pravnem sredstvu v njeni zadevi, je – upoštevaje tudi v predlogu opisan način povezanosti in komuniciranja na oddelku, kjer se rešujejo prav tovrstni spori, ter relativno majhnost tega oddelka in sploh sodišča glede na število zaposlenih – tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.
Tožnikovo zavzemanje za uporabo 288. člena OZ (po katerem se dolžnikova delna izpolnitev vračunava tako, da se najprej odplačajo stroški, nato obresti in končno glavnica) v obravnavanem odškodninskem primeru ni utemeljeno. Pravilen je pristop prvostopenjskega sodišča, da se obseg škode oz. višina denarne odškodnine določa (šele) z dnem izdaje prvostopenjske sodbe. Nadalje se tudi časovna točka zapadlosti pri odškodninskih obveznostih določa šele z dnem izdaje prvostopenjske sodbe. In prav zaradi navedenih posebnih lastnosti odškodninskih terjatev pravilo iz 288. člena OZ pri (neposlovnih) odškodninskih obveznostih ne more priti v poštev.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – izločitev sodnika
Dolžnici sta sicer predlagali izločitev sodnice, kateri je zadeva dodeljena, vendar s predlogom nista uspeli. To pa ne pomeni, da enaki razlogi pogojujejo in utemeljujejo predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča oziroma da je zaradi zavrnitve njunega predloga za izločitev sodnice nastopil „drug tehten razlog“ iz 67. člena ZPP.
Okoliščina, da obravnavanega spora zoper drugo toženko ne bo več mogoče obravnavati po pravilih o postopku v gospodarskih sporih, za obravnavanje katerih so po določbi 7. točke drugega odstavka 32. člena ZPP stvarno pristojna okrožna sodišča, ob vrednosti spornega predmeta, ki kot kriterij iz prvega odstavka 30. člena ZPP sicer odkazuje na stvarno pristojnost okrajnega sodišča, ne izključuje uporabe že navedene določbe drugega odstavka 19. člena ZPP.
ZBPP člen 39, 40, 40/1, 40/5. ZUS-1 člen 83, 83/2-2.
dovoljenost revizije – brezplačna pravna pomoč – pomembno pravno vprašanje – rok za vrnitev napotnice - začetek teka roka
Za odločitev o tem, ali je bila napotnica pravočasno poslana strokovni službi za BPP, je pomembna okoliščina, kdaj je bila storitev opravljena v smislu določbe prvega odstavka 40. člena ZBPP, iz katere pa ne izhaja, da bi bila popolnost napotnice vezana na datum končanja (posamezne stopnje) sodnega postopka, prav tako to ne izhaja iz določb 39. člena ZBPP.
mednarodna zaščita – pospešeni postopek – najkrajši možni čas - onemogočanje odstranitve iz države – zavajanje postopka - seznanitev s pravicami
Ker je imel tožnik vse možnosti, da takoj po prijetju s strani policije, pa tudi kasneje, zaprosi za mednarodno zaščito, pa je to storil šele, ko je izvedel, da je v postopku odstranitve iz države, sta podana razloga za zavrnitev prošnje v pospešenem postopku iz 5. in 6. točke prvega odstavka 55. člena ZMZ.
ZPP člen 165, 165/3, 165/4, 378, 380, 380/2. ZOR člen 295, 295/1, 314, 371, 379, 379/1. ZIZ člen 17, 17/2, 20. ZIP člen 16, 16/2, 19.
dedni dogovor – sodna poravnava – nedoločen rok za izpolnitev obveznosti - zastaranje
V obravnavani zadevi so dediči na zapuščinski obravnavi dogovorili določljivo obveznost toženk oziroma vzpostavili terjatev tožnikovega prednika do njiju. Okoliščina, da pri tem niso določili roka za izpolnitev obveznosti toženk, ne pomeni, da ta terjatev ni bila ugotovljena s poravnavo pred sodiščem oziroma da ni judikatna terjatev.
Če v sodni poravnavi ni bil določen rok plačila in se zaradi tega ni dalo ugotoviti, ali je obveznost iz sodne poravnave zapadla, takšna poravnava morda ni bila izvršljiva v smislu 19. člena v zvezi z drugim odstavkom 16. člena tedaj veljavnega Zakona o izvršilnem postopku (kot tudi v smislu 20. člena v zvezi z drugim odstavkom 17. člena sedaj veljavnega ZIZ). Vendar pa ji ta okoliščina ne odvzema značaja judikatne terjatve, na katere se nanaša prvi odstavek 379. člena ZOR. Enako velja tudi za terjatve, ki so bile ugotovljene s pravnomočno sodno odločbo, pa v njej ni bil določen rok za izpolnitev.
ZKP člen 18, 201, 201/1-3, 371, 371/1-8, 371/1-11, 395, 395/1. USRS člen 36.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – nedovoljeni dokazi– predkazenski postopek – policijska pooblastila – opazovanje – nedotakljivost stanovanja - stanovanje – zaprti prostori - pripor - odreditev pripora - utemeljen sum - ponovitvena nevarnost - neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami
S tem, ko sta policista med opravljanjem drugih nalog zaznala močan vonj po prepovedani drogi in na podlagi teh zaznav opravila zunanji ogled kompleksa stavb, ter pri tem (brez dovoljenja lastnika) stopila na zasebno zemljišče, nista prekoračila svojih pooblastil, saj gre pri tem še vedno za opazovanje kot eno izmed klasičnih metod policijskega dela. Vrhovno sodišče zato ne more ravnanja policistov (prima facie) oceniti za nezakonitega.
Poslovni objekt (kompleks objektov), kjer osumljenec kot samostojni podjetnik opravlja svojo registrirano dejavnost, ne ustreza definiciji stanovanja (prostora za bivanje), v katerem bi oseba lahko upravičeno pričakovala, da se jo pusti pri miru, ker je tam doma.
OZ člen 14, 22, 34, 34/1, 51, 51/1, 52, 54, 54/1, 207, 207/1. ZJF člen 80f, 80f/2. Uredba o postopkih prodaje in drugih oblikah razpolaganja z družbenim premoženjem člen 33, 34, 34/2, 34/3.
oblika pogodbe - tožba na sklenitev pogodbe - javna obljuba nagrade - prodaja nepremičnine na javni dražbi
Do sklenitve pogodbe o prodaji nepremičnine ne pride zgolj z ugotovitvijo izvajalca javne dražbe o najugodnejšem ponudniku.
ZLNDL člen 3. URS člen 23, 23/1, 33. ZUP člen 260, 260-4.
lastninska pravica na nepremičnini – pravnomočna odločba upravnega organa – denacionalizacija – pravica do sodnega varstva – pravnomočnost – pravica do izjave – predhodno vprašanje – vezanost na upravno odločbo – ustavna pritožba
Kadar priznane pravice in naložene obveznosti presegajo meje pravne sprejemljivosti, je potrebno oceniti, ali niso tiste vrednote, v katere nezakonito posega pravnomočna odločba, večje od teh, ki naj jih pravnomočna odločba varuje. Ustavno sodišče je takšno oceno podalo, zato je Vrhovno sodišče sledilo tej oceni in odločilo kot izhaja iz prvega odstavka izreka.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje – sprememba dejanskega stanja brez pritožbene obravnave - pomanjkljivosti sodbe – povrnitev škode – odgovornost zdravstvene organizacije (bolnišnice) – zdravniška napaka (medicinska napaka) – izbira metode zdravljenja
Sodišče druge stopnje dejanskega stanja ni drugače ugotovilo le na podlagi posredno izvedenih dokazov ali z indičnim sklepanjem, pač pa z drugačno oceno pred sodiščem prve stopnje neposredno izvedenih dokazov. S takšno spremembo dejanskega stanja brez obvezne pritožbene obravnave je sodišče druge stopnje kršilo načelo neposrednosti in drugi odstavek 347. člena ZPP, ta kršitev pa je vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe.
mednarodna zaščita - varna tretja država - možnost izpodbijanja domneve o varni tretji državi
Tožnik je torej imel po podatkih predloženih spisov možnost pojasnjevanja in je svoja stališča glede varne tretje države tudi izrazil, ni pa predložil nobenih dokazov za svoje navedbe.
ZPOmK-1 člen 28, 29, 54 - 61. ZUstS člen 23, 23/2.
prekinitev postopka zaradi začetka postopka za oceno ustavnosti ZPOmK-1
Vrhovno sodišče je v zadevi G 23/2010 z zahtevo začelo postopek za presojo ustavnosti določb 28. in 29. člena ter 54. do 61. člena ZPOmK-1. Ker bi moralo tudi pri odločanju o tožbi v tej zadevi uporabiti sporne zakonske določbe, je v skladu z drugim odstavkom 23. člena ZUstS prekinilo tudi ta postopek sodnega varstva.
mednarodna zaščita - podaljšanje omejitve gibanja – obstoj pravnega interesa za pritožbo – vrsta tožbenega zahtevka – prenehanje veljavnosti (učinkovanja) ukrepa – neustavnost ZUS-1 glede možnosti ugotovitvenega tožbenega zahtevka – zavrženje pritožbe
Obstoj pravnega interesa je ena od osnovnih predpostavk za dovoljenost vsakega pravnega sredstva. Tudi za pritožbo. Pravni interes za vložitev pravnega sredstva ima vlagatelj, ki lahko pričakuje določeno pravno korist, ki je brez tega procesnega dejanja ne bi mogel doseči. Kot verjetno mora izkazati, da bi ugoditev njegovi zahtevi pomenila zanj določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogel doseči oziroma da bi si v primeru pritožbe izboljšal svoj pravni položaj. Če pa si ne more več izboljšati svojega pravnega položaja, preneha tudi pravovarstvena potreba za odločanje v upravnem sporu, to je tudi za odločanje o pritožbi.
V izpodbijanem sklepu tožene stranke odrejeno podaljšanje omejitve gibanja za tožnika je prenehalo učinkovati 7. 1. 2012, zato si tožnik (glede na vse navedeno) svojega pravnega položaja ne more izboljšati. Zato po presoji pritožbenega sodišča s potekom navedenega dne tožnik ne izkazuje več pravnega interesa za varstvo svojih pravic oziroma pravne koristi v upravnem sporu glede na svoj tožbeni zahtevek, ki se glasi na odpravo akta, ne pa na ugotovitev njegove nezakonitosti (drugi odstavek 64. člena ZUS-1 v zvezi z odločbo Ustavnega sodišča RS, št. U-I-181/09-15, Up-860/09-14 in Up-222/10-14, ki je bila objavljena v Uradnem listu RS, št. 98-4210/2011 z dne 2. 12. 2011).
ČLOVEKOVE PRAVICE – UPRAVNI SPOR – USTAVNO PRAVO – PRAVO OMEJEVANJA KONKURENCE
VS4002034
EKČP člen 8. URS člen 23, 36, 37, 156. ZPomK-1 člen 28, 29, 54 - 61. ZUstS člen 23, 23/1.
prekinitev postopka sodnega varstva zaradi začetka postopka za oceno ustavnosti določb ZPomK-1 - preiskava v podjetju brez odločbe sodišča - ureditev postopka sodnega varstva po ZPomK-1
Vrhovno sodišče je v skladu s 156. členom URS in prvim odstavkom 23. člena ZUstS prekinilo postopek sodnega varstva zaradi začetka postopka za oceno ustavnosti določb 28. in 29. in 54. do 61. člena ZPOmK-1.
ZPomK-1 člen 28, 29, 54 - 61. ZUstS člen 23, 23/2.
prekinitev postopka zaradi zahteve za presojo ustavnosti določb ZPomK-1
Vrhovno sodišče je v zadevi G 23/2010 z zahtevo začelo postopek za presojo ustavnosti določb 28. in 29. člena ter 54. do 61. člena ZPOmK-1. Ker bi moralo tudi pri odločanju o tožbi v tej zadevi uporabiti sporne zakonske določbe, je v skladu z drugim odstavkom 23. člena ZUstS prekinilo tudi ta postopek sodnega varstva.
razrešitev in prerazporeditev javne uslužbenke – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – jasne zakonske določbe
Vse določbe ZUP (in ZUP/86) ter Ustave RS, na katere se sklicuje revidentka, so jasne in ne potrebujejo dodatne razlage. Vsaka od norm, na katere se sklicuje revizija, jasno ureja določeno pravno situacijo in med njimi po presoji Vrhovnega sodišča ne prihaja do kolizije. Glede na navedeno revidentka ni izkazala izpolnjevanja pogoja za dovoljenost revizije iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.