ZTFI člen 188, 189, 211, 212, 213, 237. ZUS-1 člen 63.
odvisni borznoposredniški zastopnik – izbris iz registra – hujše kršitve določb ZTFI – uporaba ZUP – teža kršitev – zavajujoče informacije – kršitve pravil postopka – načelo varovanja strankinih interesov
Ker so se določeni sodelavci tožeče stranke predstavljali kot „brokerji“, torej borzni posredniki, čeprav niso imeli dovoljenja, so jim stranke ravno zaradi tega brez dvoma tudi bolj zaupale, saj so bile prepričane, da komunicirajo s strokovno usposobljenim posrednikom. Prav tako niso bile ustrezne in razumljive informacije glede predstavitve same tožeče stranke, saj so posamezni svetovalci, kar je razvidno iz izjav, tožečo stranko predstavljali kot borznoposredniško hišo, ne pa kot odvisnega borznoposredniškega zastopnika družbe B.
Stranke pri tem, glede na svoje znanje (nekatere po lastnih izjavah niso imele nobenih izkušenj na področju trgovanja z vrednostnimi papirji), niso bile sposobne razumeti prevzetih tveganj in so pri odločitvah v celoti zaupale sodelavcem tožeče stranke, kar potrjujejo tudi njihove izjave o visokih izgubah, h katerim je treba prišteti še visoke provizije, česar niso pričakovale.
Glede na zakonsko opredelitev značilnosti hujše kršitve je ob ugotovljenem dejanskem stanju tudi po presoji sodišča ta podana in tako izpolnjen pogoj za izrek ukrepa odvzema dovoljenja za opravljanje poslov borznega posrednika. Podan je obstoj znakov več kršitev, ki so se ponavljale v daljšem časovnem obdobju, sistematično, kot način poslovanja (poslovanje je v znatnem delu temeljilo na tem načinu delovanja) in ni šlo zgolj za eno (izjemoma) napačno odločitev.
Sodišče je vselej, ko odloča o odreditvi pripora iz razloga ponovitvene nevarnosti, dolžno pretehtati tudi: a) ali je tak poseg nujen, ker varnosti ljudi ni mogoče zagotoviti z blažjimi sredstvi ter b) ali je v konkretnem primeru varnost ljudi ogrožena do te mere, da odtehta poseg v obdolženčevo pravico do osebne svobode.
ZUS-1 člen 36, 36/1-6, 36/2. ZPOmK-1 člen 54, 54/2.
ustavitev postopka presoje skladnosti koncentracije s pravili konkurence – pravni interes za odpravo odločbe o prepovedi izvedbe prenosa lastništva delnic – veljavnost odločbe o prepovedi izvedbe prenosa lastništva delnic do zaključka postopka presoje skladnosti koncentracije – ugotovitvena sodba po ZUS-1
Z izdajo sklepa o ustavitvi postopka presoje skladnosti koncentracije s pravili konkurence je odpadel tudi pravovarstveni interes tožeče stranke za odpravo odločbe o prepovedi izvedbe prenosa lastništva delnic A. z oznako A., ki je bil v odpravi prepovedi izvedbe prenosa lastništva spornih delnic. Ker izpodbijana odločba v času odločanja Vrhovnega sodišča ne omejuje več pravice tožeče stranke, da prosto razpolaga z delnicami A. z oznako A., tožeča stranka svojega pravnega položaja z meritorno odločitvijo sodišča (z morebitno odpravo odločbe) ne more (več) izboljšati.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka – obravnavanje pritožbenih navedb – odgovor na pritožbene navedbe
Ni sicer nujno, da sodba sodišča druge stopnje odgovori prav na vsako posamično pritožbeno navedbo oziroma pravni argument stranke posebej. Mora pa sodišče druge sodbe presoditi navedbe pritožbe, ki so odločilnega pomena. Sodišče druge stopnje ni odgovorilo na odločilne pritožbene navedbe, zato razlogi za zavrnitev tožnikove pritožbe niso obrazloženi.
pravica do starostne pokojnine – starostna pokojnina - odmera pokojnine – pokojninska osnova – delo preko polnega delovnega časa – posebni delovni pogoj – nadure – izjemnost dela
Revizijsko sodišče v skladu z zakonodajo v spornem obdobju, ki jo pravilno povzema že sodišče druge stopnje, in v skladu z dosedanjo prakso v takšnih in podobnih zadevah, kot pravilno sprejema stališče sodišč druge in prve stopnje, da je moralo biti delo preko polnega delovnega časa, ki se je štelo kot poseben delovni pogoj v skladu s 407. člena ZPIZ-1 in 312. členom ZPIZ po svoji naravi kratkotrajno, nepredvidljivo, nujno in izjemno.
pokojnina - pravica do starostne pokojnine – bivši vojaški zavarovanec – pridobitev pravice pri tujem nosilcu zavarovanja – Sporazum o vprašanjih nasledstva
Četrti odstavek 2. člena ZPIZVZ zajema le tiste zavarovance bivšega skupnega zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje vojaških zavarovancev, ki so zaradi osamosvojitve Republike Slovenije 18. 10. 1991 ostali brez zaposlitve oziroma zavarovanja, saj so le-ti, tudi glede na določbo prvega odstavka 171. člena ZPIZ, izpolnjevali pogoje za pridobitev pravice do pokojnine na podlagi tega zakona.
Pogoj za pridobitev pravice do pokojnine po splošnih predpisih po petem odstavku 2. člena ZPIZVZ je tudi, da gre za državljana Republike Slovenije, ki je bil „nazadnje zavarovan pri zavodu.“ Pogoj zadnjega zavarovanja je torej določen v specialnem predpisu (ZPIZVZ), mimo katerega se tožnik neutemeljeno neposredno sklicuje na ZPIZ-1.
invalidnost I. kategorije - invalidska pokojnina – sorazmerni del pokojnine – ugotovitev invalidnosti v drugi državi
Pri ugotavljanju invalidnosti in pogoju za priznanje pravice do sorazmernega dela invalidske pokojnine na podlagi dobe, dosežene v Republiki Sloveniji (ki jo uveljavlja tožnik), je treba izhajati iz določb slovenske zakonodaje, saj so predpisi držav lahko različni in s tem tudi kategorizacija invalidnosti in pravice, ki izhajajo iz tega naslova.
Utemeljenega razloga za zavrnitev dokaznega predloga ne more predstavljati navedba, da se je sodišče že prepričalo o nasprotnem ter, da iz drugih dokazov ugotovitve o tem ne izhajajo. Z neutemeljeno zavrnitvijo dokaznega predloga je bila kršena pravica tožnice do sodelovanja v dokaznem postopku, ki je element pravice do izjavljanja.
ZPIZ-1 člen 39, 39/1, 156, 156/5, 203, 203/1, 406.
invalidska pokojnina - pridobitev pravice - izplačevanje invalidske pokojnine - priznanje pravice - prenehanje obveznega zavarovanja – pokojninska osnova – zavarovalna doba s povečanjem – plačilo prispevkov
Tožnik v socialnem sporu ne more uveljaviti obstoja delovnega razmerja pri drugi (slovenski) pravni osebi – z zatrjevanjem, da njegov status ni bil spremenjen in je bil vseskozi kot delavec pri delodajalcu zaposlen za nedoločen čas - še zlasti ne, če je to neuspešno že uveljavljal v delovnem sporu.
Pri uveljavljanju pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki bi šle zavarovancu na podlagi pokojninske dobe, za katero bi moral sam plačati prispevek, se upošteva le pokojninska doba, za katero je prispevek plačan.
V zavarovalno dobo s povečanjem je mogoče všteti le čas dejanskega opravljanja posebno težkih in zdravju škodljivih del.
ZZVZZ člen 12, 23, 63, 64, 65. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 133, 133/2.
zdravljenje v tujini - povračilo stroškov zdravljenja v tujini - stroški zadravljenja v tujini - povprečna cena zdravstvenih storitev
Povprečna cena nujnih zdravstvenih storitev v Sloveniji predstavlja ceno, ki se oblikuje v skladu z izhodišči iz 63. člena ZZVZZ ter z upoštevanjem cen programov in storitev po pogodbah iz 65. člena ZZVZZ, saj ta predstavlja tudi ceno, ki je krita z obveznim zavarovanjem, katerega nosilec je tožena stranka (tretji odstavek 12. člena ZZVZZ). Tako povprečne cene v skladu z določbo drugega odstavka 133. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja ne more predstavljati cena, ki bi jo na primer UKC v Ljubljani za iste storitve zaračunal samoplačniku (za kar se zavzema tožeča stranka), temveč gre za (povprečno) ceno, ki je krita tudi z obveznim zavarovanjem.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1. KZ člen 244, 254.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev z znaki kaznivega dejanja – opredelitev kaznivega dejanja v odpovedi – zakonski znaki kaznivega dejanja - namen
Sodišče ni vezano na pravno kvalifikacijo kaznivega dejanja v izredni odpovedi, temveč na opis dejanja – ta opis mora biti takšen, da iz njega izhajajo znaki kaznivega dejanja, saj sodišče v sodnem sporu ne more ugotavljati morebitnih drugih kršitev ali razlogov za izredno odpoved, na katere se ni skliceval že delodajalec. Navedeno ne pomeni, da delodajalec dejanske podlage v zvezi z odpovednimi razlogi v sodnem postopku ne bi mogel dokazovati tudi z drugimi - naknadno ugotovljenimi dejstvi oziroma dokazi, ki ta dejstva potrjujejo.
Zaradi vedenja o fiktivnih poslih, računih in nakazilih, kar izhaja iz objektivno ugotovljenih dejstev o tožnikovem položaju, naravi in vrsti poslov, nikakor ni mogoče izključiti njegovega namena (oziroma ravno nasprotno) tako glede pridobitve premoženjske koristi nekomu drugemu (v skladu z 244. členom KZ - pri tem ni pomembno, da tretja osebe, ki je pridobila premoženjsko korist po dvigih denarja iz računov v Avstriji, ni bila točno ugotovljena, saj je bil očiten namen takšnega poslovanja prav pridobitev takšne koristi) niti namena izogniti se plačilu davka s strani tožene stranke s krivimi podatki o dohodkih oziroma stroških (v skladu z 254. členom KZ).
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – dvom v nepristranskost sodišča – izločitev sodnika
Razumnega dvoma v nevtralnost prvostopenjskega sodišča tožnik ni vzbudil, zato je njegov predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča za odločanje v zadevi neutemeljen.
Dejstvo, da zakonodajalec pojma „v času odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe“ v osmi alineji prvega odstavka 111. člena ZDR ni izrecno specificiral oziroma v besedilu izrecno navedel odsotnost zaradi nege otroka, ne omogoča zaključka, da zloraba instituta bolniške odsotnosti zaradi nege otoka ni že pojmovno vključena v navedeno normo ZDR in da ravnanja delavca, ki ustrezajo tej kršitvi, ne bi bila sankcionirana.
Nelogično bi bilo, da bi ZDR zaradi vsebinsko enake kršitve delavca sankcioniral le zlorabe, storjene v času odsotnosti in povezane s poškodbo ali boleznijo delavca, zlorabe zadržanosti z dela zaradi nege otroka pa ne; torej da bi bile prav te zlorabe povsem izvzete. Pri tem je treba upoštevati namen upravičene odsotnosti delavca, ki ima odobren bolniški stalež zaradi nege otroka. Ta namen je v tem, da delavec skrbi, varuje in neguje otroka, ki to nego potrebuje. V kolikor delavec v tem obdobju ni ob otroku in je odsoten, ker opravlja pridobitno delo, pa je jasno, da otroku ne nudi potrebne nege – tj. nege zaradi katere mu je bila sploh odobrena bolniška odsotnost in zaradi katere dela pri delodajalcu ni opravljal.
ZDR člen 35, 111, 111/1, 111/1-2. ZPP člen 370, 370/3, 371, 371/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – hujša kršitev delovnih obveznosti – socialno varstveni zavod – nedopustno vedenje proti varovanki – prekluzija navajanja – meje revizijskega preizkusa – izpodbijanje dejanskega stanja v reviziji
Za zavod, v katerem se skrbi za ljudi, ki težje skrbijo sami zase, je zelo pomemben odnos zaposlenih do oskrbovancev, saj varovanje oziroma oskrba predstavljata ključno dejavnost zavoda. Če se v tem odnosu odkrije nedopustno vedenje zaposlenih proti varovancem, je lahko porušeno zaupanje v zavod, ki temelji na („poslovnem“) ugledu varovancem prijazne institucije.
Revizija je pravočasna, če je vložena v roku 30 dni od prejema odločbe prvostopenjskega sodišča.
Kadar se osebna vročitev opravi tako, da vročevalec v skladu s tretjim odstavkom 142. člena ZPP pusti naslovniku obvestilo, v katerem je navedeno, kje je pisanje, in rok 15 dni, v katerem mora pisanje dvigniti, naslovnik pa pisanja ne dvigne, se po četrtem odstavku 142. člena ZPP šteje vročitev za opravljeno s potekom 15-dnevnega roka, torej na zadnji dan tega roka.
ZDR člen 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2, 118, 118/2. ZPP člen 380, 380/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – sodna razveza pogodbe o zaposlitvi – okoliščine in interesi pogodbenih strank
Sodišče je presodilo, da ni okoliščin in interesov, ki bi utemeljevale nemožnost nadaljevanja delovnega razmerja, ker tožnik ni kršil delovnih in pogodbenih obveznosti, ki naj bi imele znake kaznivega dejanja. To dejstvo pa ni relevantno, saj je ugotovitev, da kršitev ni podana oziroma da je odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita, sploh pogoj za odločanje o sodni razvezi pogodbe o zaposlitvi.
Pri odločanju o sodni razvezi po drugem odstavku 118. člena ZDR mora sodišče presoditi, ali je glede na medsebojne odnose nadaljevanje delovnega razmerja med strankama še mogoče. Pogodbo o zaposlitvi razveže, če oceni, da je zaupanje porušeno do te mere, da delovnega razmerja ni več mogoče nadaljevati.
ZUS-1 člen 22. ZPP člen 111, 111/2, 112, 112/1, 112/2, 142, 142/4, 343, 343/2, 346, 352.
prekluzivni rok za vložitev pritožbe – prepozna pritožba - zavrženje
Pritožbo zoper sklep v upravnem sporu je treba vložiti v 15 dneh od vročitve izpodbijanega sklepa. Pritožba, vložena po poteku tega roka, je prepozna in jo zavrže s sklepom sodnik poročevalec, če tega ni storil že predsednik senata sodišča prve stopnje.
ZOR člen 21. ZMZPP člen 19, 29. URS člen 8. Konvencija ZN o pogodbah o mednarodni prodaji blaga (Dunajska konvencija) člen 6.
mednarodna prodaja blaga - dunajska konvencija - konvencija ZN o pogodbah o mednarodni prodaji blaga - izbira prava, ki naj se porabi - prodajna pogodba - stroški skladiščenja - pobot - neupravičena pridobitev
V predmetnem gospodarskem sporu so podane vse predpostavke za uporabo določb Dunajske konvencije, saj je imela tožeča stranka sedež v Republiki Avstriji, tožena stranka pa v Republiki Sloveniji. Stranki spora sta na naroku soglasno izbirali pravo Republike Slovenije, pri čemer pa nista izključili uporabe Dunajske konvencije.
Zato je izbrano pravo Republike Slovenije kot interno prodajno pravo (prvi in drugi odstavek 19. člena ZMZPP), relevantno za presojo tistih vprašanj, ki jih Dunajska konvencija ne ureja.
Za presojo ugovora tožene stranke o neplačilu terjatev po računih št. 98/40039 in 98/40043, zaradi previsokih in pavšalno določenih stroškov transporta in skladiščenja, je tako materialnopravno relevantna določba 9. člena Dunajske konvencije, po kateri stranki vežejo običaji, o katerih sta se zedinili, ter praksa, vzpostavljena med njima. Ta določba je v bistvenem enaka vsebini 21. člena ZOR. Zato za razrešitev predmetnega spora ni bistveno, da sta sodišči prve in druge stopnje zaključek o zavrnitvi tega ugovora utemeljili z nacionalnim pravom. Pomembno je, da napadeni sodbi nista napačni v svoji oceni o dogovorjenem načinu plačila stroškov transporta in skladiščenja ter da sta pravilno upoštevali običajno poslovno prakso, kot je bila vzpostavljena med strankama spora.
Materialnopravno zmotno je stališče, da zato, ker je bil zahtevek za izbris vknjižbe lastninske pravice na kupca zavrnjen, iz tožbenih navedb ne izhaja utemeljenost (oblikovalnega) zahtevka za razveljavitev zavezovalnega in razpolagalnega posla ter (dajatvenega) zahtevka za to, da se sporna nepremičnina pod enakimi pogoji proda tožeči stranki (sklepčnost).