CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS4001927
ZPP člen 7, 215, 216. ZCen člen 6. URS člen 26.
pravica do povračila škode - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti - določitev višine odškodnine po prostem preudarku - administrativna omejitev višine zavarovalnih premij - odgovornost države za opustitev - skrbnost države
Okoliščina, da pri določanju odškodnine brez dokazovanja, ki bi nudilo dovolj zanesljivo podlago, sodišče izstopi iz dejanske presoje, nadalje to, da odločanje po prostem preudarku ne sme biti arbitrarno, temveč se mora sodišče pri presoji gibati v okviru splošnih življenjskih izkušenj, svojo odločitev pa mora utemeljiti, daje podlago za stališče, da se odločanje po prostem preudarku giblje v polju gornje premise sodniškega silogizma – zato naj bo njegova presoja podvržena reviziji. Tudi sklepe, pri katerih uporabi „splošne življenjske izkušnje“, pa sodišče gradi na dejstvih, o katerih se lahko prepriča na podlagi dostopnih dokazov – v tem smislu lahko pride do napačne odločitve o višini škode po prostem preudarku tudi zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.
Protipravno ravnanje države in s tem njeno odškodninsko odgovornost po 26. členu Ustave lahko utemelji kršitev dolžnosti do vnaprej določene ali določljive osebe (ali do vnaprej določenega ali določljivega kroga oseb). Pri presoji odgovornosti države merilo protipravnosti njenega ravnanja določa praktično tudi že standard njenega dolžnega (skrbnega) ravnanja: čeravno tudi za odgovornost države velja krivdno načelo, bi se tožena stranka lahko ekskulpirala le, če bi izkazala, da je ravnala s skrbnostjo, kakršna se pričakuje od nje (države).
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev z znaki kaznivega dejanja – tatvina – poskus
Kaznivo dejanje tatvine je dokončano, ko storilec z odvzemom stvari le to dobi v svojo posest in onemogoči drugemu, ki jo je do tedaj posedoval, da z njo še naprej razpolaga, sebi pa omogoči dejansko razpolaganje s to stvarjo. Zadošča, da je stvar izločena od drugih stvari, saj ni potrebno, da bi jo storilec odnesel iz prostora, v katerem je bila.
kolektivni delovni spor - zakonitost stavke - stavkovne zahteve - predmet stavkovnih zahtev - razrešitev direktorja
Sodišče v okviru presoje zakonitosti stavke utemeljeno izhaja iz sklepov nasprotnega udeleženca z dne 11. 11. 2010 in razlogov zanje ter poleg same prekinitve dela obravnava vsa dogajanja, ki so bila v vzročni zvezi z napovedjo in izvedbo stavke.
Glede stavkovnih zahtev, kot so bile izoblikovane na seji stavkovnega odbora nasprotnega udeleženca dne 11. 11. 2010 in na zboru delavcev dne 12. 11. 2010 v zvezi z nelegitimnostjo same zamenjave direktorja na nadzornem svetu predlagatelja, je sodišče utemeljeno presodilo, da taka zahteva ne more predstavljati uresničevanja ekonomskih in socialnih pravic in interesov iz dela, saj je imenovanje in razrešitev direktorja na pristojnem organu v statusni sferi družbe oziroma se posredno uvršča v lastninsko-upravljalska upravičenja lastnikov družbe.
spor o pristojnosti – odvetnik kot stranka v postopku – vrednost spornega predmeta – gospodarski spor
V obravnavani zadevi tožena stranka (odvetnica) ni subjekt iz 481. člena ZPP, spor pa se tudi ne nanaša na primere iz 482. in 483. člena ZPP. Ker gre za spor o premoženjskopravnem zahtevku, katerega vrednost ne presega 20.000,00 EUR (30. člen ZPP), je za sojenje v tem sporu podana stvarna pristojnost okrajnega sodišča.
STEČAJNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - UPRAVNI POSTOPEK
VS4001919
ZUP člen 260. ZPPSL člen 129, 130, 130/1, 130/2. ZDen člen 6, 25, 68.
pravni interes - obnova upravnega postopka - umik zahtevka - izpodbijanje v stečaju - enotni rok za vložitev tožbe - oblikovalni (izpodbojni) zahtevek - dajatveni (povračilni) zahtevek - oblikovalna in preventivna tožba - razmerje med stečajnim in denacionalizacijskim postopkom
Obnova upravnega postopka zoper procesni sklep o ustavitvi postopka ni dovoljena.
Po ZPPSL ni bilo nujno, da je bil hkrati z oblikovalnim (izpodbojnim) zahtevkom na razveljavitev učinkov izpodbitega pravnega dejanja proti stečajni masi postavljen tudi dajatveni (povračilni) zahtevek na vrnitev v stečajno maso vse pridobljene premoženjske koristi. Vendar pa povračilnega zahtevka, ki je nastal zaradi uspešno uveljavljenega izpodbojnega zahtevka, ni bilo dovoljeno uveljavljati po izteku roka. Povračilni zahtevek je namreč treba uveljavljati v roku za uveljavitev izpodbojnega zahtevka. Glede na to, da je stečajni postopek hiter, enotni rok šestih mesecev (za uveljavljanje zahtevkov) zadošča, da se stečajni upravitelj seznani s celotnim poslovanjem dolžnika in ukrene, kar je potrebno, za zaščito vseh upnikov, medtem ko bi daljši ali neenotni rok za uveljavljanje zahtevkov vplival na dolžino in stroške stečajnega postopka.
Možna bi bila (samo) oblikovalna tožba, če nasprotnica izpodbijanja na podlagi izpodbijanega pravnega dejanja [konkretno pogodbe o prodaji lesa] še ne bi ničesar pridobila; preventivna pa, če bi izpodbojna tožba preprečevala, da bi nasprotnica izpodbijanja uveljavila svoj zahtevek proti stečajni masi (celo takrat, kadar bi glede njega obstajal izvršilni naslov).
Čeprav stečajni postopek s svojimi dokončnimi učinki ne sme preprečiti začetega denacionalizacijskega postopka, katerega namen je v osnovi vrnitev podržavljenega premoženja, pa se oškodovanje upnikov [kot ena od objektivnih predpostavk izpodbijanja] ugotavlja samo po določbah ZPPSL, s tem, da ima denacionalizacijska upravičenka v stečajnem postopku za realizacijo vrnitve podržavljenega premoženja na razpolago instrumente iz 68. člena ZDen.
materialno procesno vodstvo - dokazovanje – zavrnitev dokaznega predloga – zaslišanje priče – informativni dokaz
Kolikor je bil dokazni predlog podan zato, da bi priči povedali, katera dokumentacija je bila uničena in katerih prič ni bilo, gre po oceni revizijskega sodišča za primer nedovoljenega informativnega dokaza, torej dokaza, katerega cilj je nadomestitev trditev tožeče stranke, saj naj bi priči izpovedali o dejstvih, ki bi jih lahko izven postopka spoznala in v postopku navedla že sama tožeča stranka.
vojak – pogodba o zaposlitvi za določen čas – podaljšanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi – prenehanje pogodbe o zaposlitvi
Iz zakonske dikcije druge alineje prvega odstavka 92. člena ZObr jasno izhaja, da se pogodba "lahko podaljšuje". Predvidena je torej le možnost podaljšanja, ki toženo stranko ne obvezuje k podaljševanju veljavnosti pogodb.
ZZVZZ člen 23. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 135. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 379, 379/1, 380, 380/2.
zdravljenje v tujini - povračilo stroškov zdravljenja v tujini - stroški zadravljenja v tujini - izčrpanje možnosti zdravljenja v domovini - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
V primeru, ko je za zdravljenje določenega bolezenskega stanja več medicinsko priznanih in v načelu enakovrednih metod, se na podlagi določb Pravil šteje, da so v Sloveniji izčrpane možnosti zdravljena, če ni zagotovljeno zdravljenje z nobeno od priznanih metod.
Na podlagi prvega odstavka 110. člena ZDR je treba izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi hudo malomarnega ravnanja v posameznem izločenem primeru poleg upoštevanja drugih okoliščin presojati tudi ob upoštevanju siceršnje skrbnosti delavca in vpliva vseh okoliščin, ki so do takega ravnanja pripeljale, tudi ravnanja in morebitne soodgovornosti drugih, zlasti nadrejenih delavcev.
Tožena stranka (ladjar) ob prevzemu vina za prevoz v nakladnice ni vpisala nobenih pripomb, ampak so vse vsebovale klavzulo „vkrcano brez pripomb“, zato se po določbi prvega odstavka 513. člena ZPNP šteje, da je prevzela tovor tako, kot je navedeno v nakladnici, torej brez napak. Glede na določbo 550. člena ZPNP, po kateri je ladjar odgovoren za vsako poškodbo tovora, ki ga je sprejel za prevoz, je jasno, da se svoji odškodninski odgovornosti do prejemnika vina, za katero je bilo ob izročitvi ugotovljeno, da je onesnaženo, v tem primeru ne more izogniti.
podjemna pogodba – podjemna pogodbo o opravljanju storitev - obveznost rezultata - razlogi za odpoved pogodbe – utemeljeni razlogi za odpoved pogodbe
Da bi se tožena stranka plačilu nadomestila izognila, mora navesti odpovedne razloge. Dobesedno razumevanje določbe, po katerem bi zadostovala že gola navedba odpovednega razloga, ne glede na njegovo resničnost in utemeljenost, ni združljiva s temeljnimi načeli obligacijskega prava, predvsem z načelom vestnosti in poštenja ter načelom dolžnosti izpolnitve obveznosti. Upoštevaje v pogodbi primeroma navedena razloga za odpoved, to je neizpolnjevanje dogovorjenih ciljev ali nedoseganje plana, je pogodbeno določbo mogoče razumeti le na način, da tožena stranka od pogodbe sicer lahko odstopi kadarkoli brez navedbe razloga, plačilu pogodbeno dogovorjenega nadomestila pa se lahko izogne le, če je imela za odstop od pogodbe kot ultima ratio utemeljene (poslovne) razloge, to je razloge, ki pomenijo predvsem nedoseganje rezultatov, h katerim se je tožeča stranka (in z njo njena delavka) s Pogodbo zavezala.
ZMEPIZ člen 55, 55/2. ZPIZ-1 člen 33, 67, 156, 156/2, 157.
invalidska pokojnina - pravica do invalidske pokojnine – samostojni podjetnik - odjava iz zavarovanja – prenehanje zavarovanja
Uživalcu pripada pokojnina od dneva, ko sta kumulativno izpolnjena oba pogoja - pravnomočno priznana invalidnost prve kategorije in prenehanje zavarovanja, torej ne sama odjava iz zavarovanja, kot sta zmotno šteli sodišči nižje stopnje, ki tudi sicer sama po sebi ne pomeni prenehanja zavarovalnega razmerja.
Za pridobitev pravice do invalidske pokojnine oziroma za začetek njenega izplačevanja v smislu drugega odstavka 156. člena ZPIZ-1 je bistveno dejansko prenehanje zavarovanja. Če do tega ni prišlo, ker tožena stranka ni izvedel postopka po drugem odstavku 55. člena ZMEPIZ, ampak je prišlo do prenehanja zavarovanja šele na podlagi odjave tožnika, to na samo pravico do začetka izplačevanja invalidske pokojnine ne vpliva.
invalidnost III. kategorije – nadomestilo za invalidnost – prijava na zavodu za zaposlovanje
Iz odločb tožene stranke izhaja, da je bila tožnica ob nastanku invalidnosti III. kategorije v letu 2005 nezaposlena ter prijavljena na zavodu za zaposlovanje in ji je bilo nadomestilo za invalidnost določeno na podlagi druge alineje prvega odstavka v zvezi z drugo alinejo tretjega odstavka 94. člena ZPIZ-1. Po vmesni zaposlitvi v letu 2006 na neustreznem delovnem mestu, kar je bil razlog za izgubo pravice do spornega nadomestila od 15. 2. 2006 dalje, je ob nespremenjeni invalidnosti z vpisom v register brezposelnih oseb s 6. 12. 2006 ponovno pridobila enak status, v kakršnem je bila ob nastanku invalidnosti.
V konkretnem primeru je revident po pooblaščencu, Odvetniški družbi d. o. o., vložil (pravočasno) revizijo, ki pa je njegov pooblaščenec ni podpisal. Zato je revizija nepopolna.
povrnitev premoženjske škode - lastninjenje - delniška družba - podjetje v družbeni lastnini - odgovornost uprave družbe - škoda, nastala delničarjem - sklenitev škodljivih pogodb
Določb 280. člena ZGD ni mogoče uporabiti, saj se je po določbi drugega odstavka 578. člena ZGD za družbena podjetja in javna podjetja v družbeni lastnini ter podjetja za zaposlovanje invalidov v družbeni lastnini še naprej uporabljal ZPod. Ta ni imel določbe, po kateri bi lahko delničarji zahtevali povrnitev škode, ki jim jo povzroči uprava družbe ali tretja oseba.
Določbo zadnjega stavka prvega odstavka 280. člena ZGD, po kateri se delničarjem povrne nastala škoda, če so bili oškodovani, ne glede na škodo, ki jim je bila povzročena z oškodovanjem družbe, je treba razlagati tako, da zadeva le tako škodo, ki nastane samo njim, ne pa zgoraj opisano odsevno škodo.
V morebitnem sodnem postopku se presoja sodišč osredotoča na ugotavljanje, ali so bili ob izdaji odločbe revizijskega organa izpolnjeni vsi zakonski pogoji za njeno izdajo.
Sodišče se lahko osredotoča na ugotavljanje morebitnega oškodovanja družbene lastnine le v časovnih okvirih, v katerih je svojo presojo opravil tudi revizijski organ.
kršitev kazenskega zakona – odločba o kazenski sankciji – pogojna obsodba – enotna kazen
S tem, ko je sodišče pri izreku pogojne obsodbe v izpodbijani sodbi upoštevalo s sodbo drugega sodišča izrečeno kazen šest mesecev zapora kot pogojno, čeprav mu navedena kazen ni bila določena v okviru pogojne obsodbe in izreklo (tudi sicer nepravilno, ker je enotno kazen v pogojni obsodbi izreklo in ne določilo) enotno kazen, je storilo kršitev po 5. točki 372. člena ZKP.
Statut Univerze v Mariboru člen 299, 299/3, 331, 336, 337. ZTPDR člen 63, 63/2.
disciplinski postopek - disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja – pristojni organi – zagovor
Rektor je imel pravno podlago za imenovanje vršilca dolžnosti dekana že na podlagi svojega pooblastila za imenovanje dekana (331. člen Statuta UM). Statutarna ureditev, po kateri razrešeni dekan opravlja dolžnost do imenovanja novega, namreč ne pomeni, da ni mogoča tudi drugačna rešitev.
Tožnik je 9. 2. 2002 podal pisni zagovor tudi zaradi sporne kršitve. Obramba mu ni bila kratena. Disciplinska komisija je pisni zagovor tožnika obravnavala in se do njegovih navedb opredelila. Tožnik je vabilo za obravnavo dne 4. 4. 2002 pred disciplinsko komisijo prejel. Poslal je sicer opravičilo, da se zaradi zdravstvenih razlogov obravnave ne bo mogel udeležiti. Vendar pa je bilo iz priloženih listin razvidno le, da je imel tožnik bolniški stalež odobren do 3. 4. 2002.
Zasedba dekanata in preprečevanje dela imenovanemu vršilcu dolžnosti dekana je bilo povsem samovoljno in protipravno.