Toženci so podpisali posojilno pogodbo kot poroki in plačniki, odgovarjajo po tretjem odstavku 1004. člena ZOR kot glavni dolžniki, kar pomeni, da sme zahtevati tožnica izpolnitev obveznosti bodisi od glavnega dolžnika bodisi od katerega koli od porokov ali od več hkrati. To pomeni, da bo v primeru, če dolžniki ne bodo povrnili dolga, tožnica lahko izbirala v izvršbi.
obličnost - konvalidacija - teorija o realizaciji - pisna oblika - prodajna pogodba na obroke - časovno odložene obveznosti - pretežna izpolnitev obveznosti kot pravni standard
Pri časovno odloženih obveznostih konkretizacija pravnega standarda „pretežnosti izpolnitve“ ne more biti (samo) količinska, saj bi takšna razlaga omogočala nepošteno ravnanje in špekuliranje strank. To pa je ravno predmet varstva uzakonjenega pravila teorije o realizaciji oblikovno pomanjkljivih pogodb. Odločilni argument v prid presoji o pretežni izpolnitvi sporne pogodbe revizijsko sodišče vidi v okoliščini, da sta določeno časovno obdobje obe stranki izpolnjevali vsaka svojo obveznost, zaradi česar se je tožeča stranka lahko upravičeno zanesla, da tožena stranka šteje oblikovno pomanjkljivo pogodbo za veljavno. Dejstvo, da je tožena stranka samovoljno prenehala z nadaljnjim izpolnjevanjem svoje obveznosti, ob upoštevanju načela vestnosti in poštenja (prvi odstavek 5. člena OZ), takega pravnega sklepanja ne more omajati.
Revizija pravilno opozarja, da sodišči nista odločali o zakonitosti tiste in take odločbe, kakršna je bila predmet spora in o kakršni bi morali odločati v skladu s 63. členom ZDSS-1, to je o dokončni odločbi o zavrženju predloga za obnovo postopka. S takim postopanjem toženi stranki ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem o njeni odločitvi, ki jo je tožnica izpodbijala v sodnem postopku.
ZIZ člen 41, 62. ZPP člen 24, 24/1, 25, 25/1, 48, 69.
spor o pristojnosti – predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine – sporazum o krajevni pristojnosti – dolžnost določno označiti listino o sporazumu o pristojnosti
Ko pride do pravdnega postopka po ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, se lahko po 41. in 62. členu ZIZ tak sporazum o krajevni pristojnosti upošteva samo, če ga je upnik uveljavljal in določno označil v predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine. Kasnejše sklicevanje tožeče stranke na sporazum o krajevni pristojnosti v pripravljalni vlogi v pravdi s sočasno predložitvijo sporazuma je prepozno in ga ni mogoče upoštevati.
ZDR člen 38, 39. OZ člen 86, 247, 247/1. ZPP člen 380, 380/2.
konkurenčna klavzula – kršitev konkurenčne klavzule – pogodbena kazen – enaka vrednost vzajemnih dajatev – ničnost – nesorazmerje med predmetoma izpolnitve
Presoja, da je konkurenčna klavzula nična zaradi nesorazmerja med višino pogodbene kazni, ki bi jo v primeru kršitve konkurenčne klavzule morala plačati delavka, in višino denarnega nadomestila za spoštovanje konkurenčne klavzule, ki predstavlja pogodbeno obveznost delodajalca, je zmotna. Pri pogodbenem določilu o plačilu pogodbene kazni (zaveza delavke) in o plačilu nadomestila za spoštovanje konkurenčne klavzule (zaveza delodajalca) ne gre za vzajemno (sinalagmatsko) obveznost, ki domneva obojestransko izpolnitev.
ZDR člen 38, 39. OZ člen 86, 247, 247/1. ZPP člen 380, 380/2.
konkurenčna klavzula – kršitev konkurenčne klavzule – pogodbena kazen – enaka vrednost vzajemnih dajatev – ničnost – nesorazmerje med predmetoma izpolnitve
Presoja, da je konkurenčna klavzula nična zaradi nesorazmerja med višino pogodbene kazni, ki bi jo v primeru kršitve konkurenčne klavzule morala plačati delavka, in višino denarnega nadomestila za spoštovanje konkurenčne klavzule, ki predstavlja pogodbeno obveznost delodajalca, je zmotna. Pri pogodbenem določilu o plačilu pogodbene kazni (zaveza delavke) in o plačilu nadomestila za spoštovanje konkurenčne klavzule (zaveza delodajalca) ne gre za vzajemno (sinalagmatsko) obveznost, ki domneva obojestransko izpolnitev.
Za vsako nepremičnino v družbeni lastnini je do tedaj, ko je bila olastninjena v skladu z relevantnim predpisom, veljal pravni režim družbene lastnine. V konkretnem primeru je ta položaj za sporne nepremičnine trajal vse do uveljavitve ZSKZ, ki je neodplačno in s strani TOK pridobljena kmetijska zemljišča in gozdove preoblikoval v lastnino države.
Sporna zemljišča se niso lastninila po določbah ZZad, saj je bila pravna prednica toženke, ki je zadevne nepremičnine pridobila neodplačno, ob uveljavitvi ZZad (28. 3. 1992) organizirana kot TOK. Ta subjekt namreč med zadružnimi organizacijami, za katere velja 74. člen ZZad, ni omenjen, zato ga na tej podlagi ni mogoče podrediti režimu lastninjenja iz citirane določbe. Toženka tudi s preoblikovanjem v zadrugo (pred uveljavitvijo ZSKZ) ni mogla postati lastnica spornih nepremičnin, saj takšnega lastninjenja področna zakonodaja ni predvidevala.
dovoljenost revizije – rok za vložitev revizije – nepravočasna vloga – prekluzivni rok - zavrženje revizije
Res je pooblaščenec revizijo vložil potem, ko je tožnik 5. 6. 2008 prejel sklep prvostopenjskega sodišča, toda rok za vložitev revizije je zakonski prekluzivni rok, ki ga sodišče ne more podaljšati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - LASTNINJENJE - STVARNO PRAVO
VS0015082
ZZad člen 72, 74, 74/1, 74/2, 78, 78/3. ZSKZ člen 14, 14/1, 14/3, 14/4. ZPP člen 7, 180, 181, 184, 337, 337/1, 367, 367/3, 370, 370/3, 371, 371/2, 380, 380/1. ZLPP člen 1.
lastninjenje premoženja zadrug - neodplačno pridobljena kmetijska zemljišča in gozdovi - nova dejstva v pritožbi - sprememba tožbe - poznavanje prava po uradni dolžnosti - iura novit curia - pridobitev lastninske pravice - originarna pridobitev lastninske pravice - vsebina tožbe - ugotovitvena tožba - zahtevek na ugotovitev obstoja lastninske pravice - zahtevek za priznanje pravice - zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine - zadruga - temeljna organizacija kooperantov
Za vsako nepremičnino v družbeni lastnini je do tedaj, ko je bila olastninjena v skladu z relevantnim predpisom, veljal pravni režim družbene lastnine. V konkretnem primeru je ta položaj za sporne nepremičnine trajal vse do uveljavitve ZSKZ, ki je neodplačno in s strani TOK pridobljena kmetijska zemljišča in gozdove preoblikoval v lastnino države.
Sporna zemljišča se niso lastninila po določbah ZZad, saj je bila pravna prednica toženke, ki je zadevne nepremičnine pridobila neodplačno, ob uveljavitvi ZZad (28. 3. 1992) organizirana kot TOK. Ta subjekt namreč med zadružnimi organizacijami, za katere velja 74. člen ZZad, ni omejen, zato ga na tej podlagi ni mogoče podrediti režimu lastninjenja iz citirane odločbe. Toženka tudi s preoblikovanjem v zadrugo (pred uveljavitvijo ZSKZ) ni mogla postati lastnica spornih nepremičnin, saj takšnega lastninjenja področna zakonodaja ni predvidevala.
Sodišče pozna pravo po uradni dolžnosti, zato ni vezano na pravno podlago, na katero se sklicujejo stranke (iura novit curia), temveč mora zatrjevana dejstva presojati z vseh možnih pravnih vidikov oziroma norm, ki bi utegnile biti relevantne. Tožbeni zahtevek za ugotovitev tožničine lastninske pravice na podlagi 14. člena ZSKZ v konkretnem primeru utemeljujejo že ugotovitve nižjih sodišč, da so sporne nepremičnine, ki so bile v družbeni lastnini, kmetijska zemljišča, ki jih je TOK (pravna prednica toženke) pridobila neodplačno. Ker je tožnica te okoliščine navedla že v tožbi, njeno pritožbeno sklicevanje na omenjeno zakonsko določbo ne pomeni navajanja novega dejanskega stanja oziroma spremembe tožbe, temveč zgolj tožničin nov pogled na spor, ki ne zahteva dodatnega procesnega gradiva.
Tožnik je reviziji z dne 18. 3. 2011 priložil le sklep II DoR 555/2010 z dne 24. 2. 2011, ne pa tudi predloga za dopustitev revizije. Ker je revizija zato nepopolna, jo je revizijsko sodišče v skladu z ustaljeno sodno prakso zavrglo.
Nižji sodišči sta pravilno razlagali jasna določila zavarovalne pogodbe v povezavi s splošnimi pogoji, da določena zavarovalna vsota v višini 500.000 ATS za trajno invalidnost do vključno 50 odstotkov pomeni največji znesek, do katerega zavarovalnica jamči in da je zavarovalnica v primeru nezgode dolžna izplačati odstotek zavarovalne vsote za invalidnost, ki ustreza odstotku delne invalidnosti, če je zavarovanec postal delni invalid.
denacionalizacija – dovoljenost revizije - trditveno in dokazno breme - pomembno pravno vprašanje - odstop od sodne prakse – vrednotenje zemljišč
Če revident dovoljenost revizije uveljavlja zaradi odstopa od sodne prakse, mora skladno s trditvenim in dokaznim bremenom, ki ga nosi, najprej natančno in konkretno opredeliti pomembno pravno vprašanje po vsebini zadeve in navesti okoliščine, ki utemeljujejo njegovo pomembnost, ter nato opraviti primerjavo pravnega in dejanskega stanja iz izpodbijane odločbe sodišča prve stopnje z odločbami Vrhovnega sodišča, s katerimi utemeljuje odstop, in zatrjevano odstopanje utemeljiti.
povrnitev škode - posredna škoda - dopuščena revizija - odgovornost pošte - opravljanje poštnih storitev - izročitev pošiljke tretji osebi - odgovornost pošte po Zakonu o poštnih storitvah (ZPSto) in OZ
Revizija je bila dopuščena glede vprašanja odgovornosti za škodo, ki jo povzroči izvajalec poštnih storitev.