Iz pisne prodajne pogodbe in po plačilu kupnine izhaja obveznost dedičev prodajalca izdati ustrezno zemljiškoknjižno dovolilo za pridobitev lastninske pravice na stanovanju.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila – izključna krivda
Ugotovitve sodišče ne omogočajo sklepanja, da je šlo za obojestransko krivdo voznikov. Prva tožnica je imela pri srečanju s tovornim vozilom na sicer ozkem cestišču zadosti prostora. Voznik tovornega vozila se je umaknil v desno, tožnica pa je občutno zapeljala čez namišljeno sredinsko črto vozišča. Voznik tovornega vozila ni mogel predvideti, da prva tožnica svojega vozila ne bo obvladala. Vozil je s prilagojeno hitrostjo, prva tožnica pa svoje hitrosti ni prilagodila.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – konkurenca originarnih načinov pridobitve lastninske pravice – priposestvovanje – dobroverna posest – odločba državnega organa – nakup nepremičnine na javni dražbi v izvršilnem postopku
Posest tožnikov ni bila dobroverna, saj sta vedela oziroma morala vedeti, da sklenitve predpogodbe za pridobitev lastninske pravice ne zadostuje. To pomeni, da ni prišlo do priposestvovanja spornega dela parcele in zato tudi ne do konkurence dveh originarnih načinov pridobitve lastninske pravice.
Ker je vrednost prvih dveh tožbenih zahtevkov nediferencirana, vrednost spremenjenega dela pa neocenjena, ni mogoče ugotoviti vrednosti revizijsko izpodbijanega dela drugostopenjske sodbe.
Navedba samo ene oziroma skupne vrednosti spornega predmeta ima enake posledice kot popoln izostanek navedbe vrednosti spornega predmeta, torej zavrženje revizije.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – zapuščinski postopek – sodnica pristojnega sodišča kot dedinja
Zgolj okoliščina, da je dedinja v zapuščinskem postopku sodnica, ki opravlja sodniško funkcijo na sodišču, ki je stvarno in krajevno pristojno v zapuščinski zadevi po njeni materi, ne predstavlja tehtnega razloga za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.
Za izpodbijanje odplačnih pravnih dejanj se zahteva, da sta dolžnik kot prejemnik koristi vedela ali morala vedeti za možnost oškodovanje dolžnikovih upnikov.
pridobitev lastninske pravice – gradnja na tujem svetu – vlaganje družbenih sredstev v družbeno lastnino – učinki pripoznave tožbenega zahtevka
Tožniki niso zatrjevali, da so imeli ob uveljavitvi ZLNDL pravico uporabe. Ker je bilo v konkretnem primeru soglasje glede uporabe delov toženkine parcele dano le pod pogojem, da je to naselje strog provizorij, ki ga mora investitor odstraniti na lastne stroške ob pozivu oblasti, o pridobitvi pravice uporabe niti ni mogoče govoriti.
Do priposestvovanja zaradi nedobroverne posesti tožnice ni prišlo, zato je ugotovitveni del tožbenega zahtevka neutemeljen. Dajatveni del za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila, ki temelji na v aneksu prevzeti obveznosti vrnitve ali v njem določenem razveznem pogoju, je obligacijskopravne narave. Toženčev ugovor zastaranja zoper ta zahtevek je utemeljen.
prosta presoja dokazov - javna listina - načelo neposrednosti - dopuščena revizija - uporaba dokazov - uradni zaznamki pridobljeni v predkazenskem postopku - nedopustnost uporabe dokazov - dokazna vrednost uradnih zaznamkov - uporaba dokazov, ki ne bi smeli biti uporabljeni v kazenskem postopku, v pravdnem postopku
Revizijsko sodišče je s sklepom II DoR 29/2010 z dne 29. 4. 2010 odločilo o predlogu tožencev za dopustitev revizije in revizijo dopustilo glede vprašanja dokazne vrednosti uradnih zaznamkov o zbranih obvestilih, pridobljenih v kazenskem postopku, v pravdnem postopku.
Pravdni postopek je po naravi drugačen od kazenskega, saj gre za spor med dvema enakovrednima strankama. Tako glede vprašanja nedopustnosti dokazov v pravdnem postopku ni mogoče enostavno povzemanje rešitev kazenskega postopka. V kazenskem postopku izločitev dokaza ne posega v pravico nobenega drugega (nasprotna stranka je država), v pravdnem postopku pa bi prepoved uporabe dokaza lahko posegla v pravico ene od strank do dokaza kot del pravice do izjave v postopku. Po ZPP so dopustna vsa dokazna sredstva, pod pogojem, da ne nasprotujejo pravnemu redu in osnovnim načelom postopka.
Sodišče mora v skladu z načelom proste presoje dokazov iz 8. člena ZPP v vsakem konkretnem primeru oceniti dokazno vrednost posameznega dokaza in to tudi z vidika ostalih načel pravdnega postopka (v tem primeru predvsem načela neposrednosti).
URS člen 37, 40. ZMed člen 30, 37, 44, 44/2. ZPP člen 187, 187/2, 191, 191/2.
pasivna legitimacija - pravica do sodnega varstva - subjektivna sprememba tožbe - odgovornost odgovornega urednika - smiselna uporaba določb ZPP - pravica do popravka - privilegirana sprememba tožbe - pravica do objave - prenehanje stranke v postopku - prenehanje delovanja medija med postopkom
Situacija, ko med pravdo medij preneha delovati, v ZMed ni izrecno urejena. Ta zahteva, da jo sodišče reši z upoštevanjem rešitev v podobnih primerljivih situacijah in z upoštevanjem posebnosti iz samih medijskih sporov. Smiselna uporaba določb ZPP za nerešena vprašanja po drugem odstavku 44. člena ZMed pomeni prav to, torej upoštevanje specifike tovrstnih sporov. V tej zadevi pomeni prenehanje delovanja medija okoliščino, ki se je spremenila po vložitvi tožbe in povsem neodvisno od volje ali ravnanja tožnika. Njeno obravnavanje le v okviru splošne procesne ureditve v ZPP in brez upoštevanja posebnosti medijskih sporov bi namreč povsem izvotlilo ustavno varovano človekovo pravico do popravka in odgovora iz 40. člena URS. Še več: onemogočilo bi tudi pravico do sodnega varstva iz 23. člena URS iz razlogov, ki so povsem izven sfere prizadetega. Zato je tudi po presoji revizijskega sodišča ustavnoskladna taka povezava 37. in 30. člena ZMed, da lahko prizadeti tudi v primeru prenehanja delovanja medija med samim pravdnim postopkom subjektivno spremeni tožbo tako, da namesto dosedanjega glavnega urednika toži izdajatelja medija ali njegovega pravnega naslednika brez potrebne privolitve prejšnjega in novega toženca.
Tožnik je prvo toženko tožil kot glavno urednico prejšnjega medija in z dodatno podlago kot glavno urednico novega primerljivega medija. Prvostopenjsko sodišče je obravnavalo obe pravni podlagi in presodilo, da nista utemeljeni, tožnik pa je v pritožbi izpodbijal predvsem razloge, da naj že v času prvega sojenja ne bi bila podana pasivna legitimacija prve toženke, ker je bila takrat na porodniškem dopustu. Tožnikova revizijska trditev, da postopka proti prvi toženki ni nadaljeval na podlagi njene prejšnje funkcije, je torej povsem neresnična. Pasivna legitimacija prve toženke je s prenehanjem izdajanja prejšnje publikacije prenehala, saj odgovorni urednik v sporu zaradi objave popravka ali odgovora ni pasivno legitimiran kot fizična oseba, temveč le zaradi svoje funkcije glavnega urednika. V primeru prenehanja delovanja medija pa zakon tudi ne uvaja pasivne legitimacije odgovornega urednika drugega primerljivega medija.
dopuščena revizija – lastninska pravica na nepremičnini – solastnina – izključna uporaba enega od solastnikov - uporabnina
Ali solastniku stvari, ki jo je solastnik uporabil v svojo korist, 198. člen OZ daje pravico zahtevati od njega, naj mu nadomesti korist (neplačevanje najemnine), ki jo je ta imel od uporabe, v povezavi z institutom neupravičene obogatitve iz 190. člena OZ.
ZIZ člen 15, 35, 35/2, 40c, 40c/1, 40c/2, 100, 100/1. ZPP člen 25.
spor o pristojnosti – izvršba - kumulacija izvršilnih sredstev – izvršba na dolžnikovo plačo
Ker je upnik kot prvo izvršilno sredstvo predlagal izvršbo na dolžnikovo plačo ter druge stalne prejemke in denarna sredstva dolžnika pri organizacijah za plačilni promet, je krajevno pristojno za vodenje in odločanje v izvršilnem postopku tisto sodišče, ki je krajevno pristojno za odločanje po prvo navedenem sredstvu izvršbe.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - nedovoljen predlog
Tožnik odločitve Vrhovnega sodišča o zavrnitvi predloga za delegacijo ne more izpodbijati ne z rednimi ali izrednimi pravnimi sredstvi, pa tudi ne z vložitvijo ponovnega predloga. Poleg tega z novim predlogom ne more uveljavljati tistih razlogov za delegacijo, s katerimi je utemeljeval predhodni (zavrnjen) predlog in ki so, ko ga je podal, že obstajala.
obnova kazenskega postopka - novi dokazi - zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa
Dokazi, katerih izvedbo je obsojenec predlagal že v teku kazenskega postopka pred pravnomočnostjo sodbe, pa jih sodišče ni sprejelo, niso novi dokazi v smislu 3. točke prvega odstavka 410. člena ZKP.
ZLNDL člen 2. ZTLR člen 12, 20. ZPN člen 7. ZVetL člen 30, 30/6. SZ-1 člen 190, 190/3.
pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona (ZLNDL) – nepremičnina v družbeni lastnini - funkcionalno zemljišče – lastninjenje – imetništvo pravice uporabe – zmotna uporaba materialnega prava
Sodišči bi ob pravilni uporabi materialnega prava spričo sklepa, da funkcionalno zemljišče ni bilo odmerjeno, morali ugotoviti, kdo je imel na spornem zemljišču ob uveljavitvi ZLNDL dejansko pravico uporabe, ali je (celotno) sporno zemljišče predstavljalo funkcionalno zemljišče večstanovanjske hiše glede na predpise, ki so veljali v času sklenitve prodajnih pogodb oziroma ugotoviti obseg zemljišča, na katerem so tožniki z nakupom stanovanjske hiše pridobili pravico uporabe in kasneje lastninsko pravico. O tem bo sodišče presojalo na podlagi prostorskih aktov ali upravnih dovoljenj, na podlagi katerih je bila stavba, v kateri živi tožnica, zgrajena, ali drugih upravnih aktov, s katerimi je bilo določeno takšno zemljišče oziroma upoštevaje merila in pogoje iz tistih prostorskih aktov, ki so veljali v času izgradnje stavbe.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov
Institut prenosa krajevne pristojnosti ni namenjen zagotavljanju rednega izvajanja sodne oblasti, sojenju brez nepotrebnega odlašanja ali odpravi sodnih zaostankov.
denacionalizacija – dovoljenost revizije – pravica, izražena v denarni vrednosti – pomembno pravno vprašanje – vprašanje opredeljeno na načelni ravni
Pravica do vračila premoženja v naravi v denacionalizacijskem postopku ni pravica, izražena v denarni vrednosti.
Zastavljeno pravno vprašanje, ki je opredeljeno na načelni ravni in zahteva le splošne odgovore, ki v pravni teoriji in praksi niso sporni, ni pomembno pravno vprašanje.