odprava odločbe o razlastitvi – dovoljenost revizije – vprašanje izpostavljeno na načelni ravni
Vprašanje, ki ga revidenti izpostavljajo kot pomembno pravno vprašanje, je zastavljeno na načelni ravni. Za odpravo odločbe o razlastitvi, kar je predmet presoje v tej zadevi, morajo biti izpolnjeni z zakonom določeni pogoji. Ali so takšni pogoji bili izpolnjeni v obravnavani zadevi, pa je stvar materialnopravne presoje in ne stvar dovoljenosti revizije.
obstoj prekrška - kaznivo dejanje uradne osebe – vzročna zveza – precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev
Presoja o vzročni zvezi med kaznivim dejanjem uradne osebe (zloraba uradnega položaja ali pravic po drugem in prvem odstavku 261. člena KZ) in odločitvijo (odločbo) o prekršku.
ZP-1 člen 2, 22, 22/3, 22/5. ZVCP-1 člen 235, 235/5. ZPrCP. URS člen 28.
kršitev materialnih določb zakona - odločba o sankciji - kazenske točke v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja – izrekanje kazenskih točk v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja – imetnik vozniškega dovoljenja, za katerega je vožnja osnovni poklic – poklicni voznik - meje sankcioniranja prekrškov - uporaba milejšega zakona
Določba petega odstavka 235. člena ZVCP-1 je materialnopravne narave, saj določa pogoje za in obseg izreka sankcije prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, zato je skladno z načelom zakonitosti v kazenskem pravu treba uporabiti tiste določbe predpisa, ki so veljale v času storitve prekrška. Drugi odstavek 2. člena ZP-1 izjemoma dopušča retroaktivno veljavnost materialnopravnega predpisa, če je za storilca milejši.
ZP-1 člen 56, 56/3, 155, 155/1-8, 156, 156-1. ZJRM člen 8, 8/1.
postopek o prekršku – bistvena kršitev določb postopka o prekršku – razlogi sodbe - odločba o prekršku – kršitev materialnih določb zakona - obstoj prekrška - opis prekrška
Opredelitev prekrška terja opis izvršitvenega dejanja z navedbo konkretnih okoliščin, ki ravnanje opredeljujejo kot historičen in dokazljiv dogodek.
Pomanjkljivosti v izreku odločbe o prekršku ni mogoče sanirati z obrazložitvijo.
predlog za dopustitev revizije - negatorna tožba – opredelitev vrednosti spornega predmeta – subjektivna kumulacija tožbenih zahtevkov – navadno sosporništvo - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Toženca sta v konkretni zadevi navadna sospornika. Odločitev proti njima bi lahko bila različna, če bi sodišče ugotovilo, da eden posega v lastninsko pravico tožnikov, drugi pa ne. Zato zahtevki proti vsakemu od njiju niso povezani v smislu petega odstavka 367. člena ZPP, kar pomeni da je treba vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ugotoviti v skladu z drugim odstavkom 41. člena ZPP.
povrnitev nepremoženjske škode - kršitev pravice do zdravega življenjskega okolja – imisije – hrup - višina odškodnine – dopuščena revizije - odstop od sodne prakse – zvišanje odškodnine
Stanovanjska hiša, v kateri sta v relevantnem obdobju od konca leta 2005 do konca oktobra 2008 prebivala tožnika, je od ceste oddaljena pet metrov, v tem obdobju pa je bila prva tožnica sprva hrupu izpostavljena praktično ves čas, saj je bila brez zaposlitve in v bolniškem staležu, od leta 2007 dalje pa zaradi službenih obveznosti odsotna z doma devet ur, drugi tožnik pa je bil vso obdobje zaradi službenih obveznosti odsoten po osem do devet ur dnevno. V tako določenih odškodninah je upoštevana tudi ugotovitev, da se v neposredni bližini stanovanjske hiše nahajata krožišče in prehod za pešce, kar je zaradi speljevanja in zaviranja tovornjakov povzročalo dodaten hrup.
pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona (ZLNDL) – nepremičnina v družbeni lastnini - lastninjenje – imetništvo pravice uporabe
Zakon o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini (ZLNDL) ureja lastninjenje zemljišč in stavb v družbeni lastnini in v 3. členu določa, da nepremičnine postanejo lastnina pravnih oseb, ki imajo na nepremičnini pravico uporabe oziroma njihovih pravnih naslednikov. Ker je bila ob uveljavitvi tega zakona na spornih parcelah vpisana pravica uporabe na toženko, je ta postala lastnica spornih parcel na podlagi zakona.
Družbena lastnina ni bila lastninska kategorija, temveč je temeljila na pravici do dela z družbenimi sredstvi (10. člen ZZD). Po 243. členu ZZD so imele družbene pravne osebe pravico sklepati samoupravne sporazume in pogodbe, s katerimi so razpolagale z družbenimi sredstvi, ki pa so morali biti v pisni obliki, sicer so bili nični (246. člen ZZD). Zato bi morala tožnica dokazati pravico uporabe na spornih nepremičninah z listinami. Družbena sredstva so lahko prehajala iz ene TOZD v drugo tudi na podlagi statusnih sprememb, vendar morajo obstajati listinski dokazi o prehodu premoženja.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – nasprotja med izrekom in razlogi – hišna preiskava
Odredba o hišni preiskavi obsega poleg dovoljenja za vstop v samo stanovanje oziroma druge prostore, dovoljenje za samo opravo hišne preiskave in le za veljavnost slednjega dela je predpisana obligatorna navzočnost dveh polnoletnih prič.
predlog za dopustitev revizije – zavrženje predloga za dopustitev revizije – opredelitev kršenega pravnega pravila
Čeprav predlagatelj zastavlja pravno vprašanje, o katerem naj odloči Vrhovno sodišče, pa ne navede niti pravnega pravila, ki naj bi bilo prekršeno, niti nobenih okoliščin, ki bi kazale na pomembnost vprašanja, ne zatrjuje odstopa od sodne prakse ali njene neenotnosti, skratka ne pojasni nobenega od nadaljnjih pogojev iz četrtega odstavka 367.b člena ZPP.
ZPP člen 182, 182/3, 188, 370, 370/3. ZOR člen 502, 504.
razlogi za revizijo – objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov – delni umik tožbe – trditvena in dejanska podlaga sodb nižjih sodišč – stvarne napake - garancija za brezhibno delovanje prodane stvari – zahteva za znižanje kupnine – kondikcijski zahtevek
Umik tožbe je lahko tudi delen, saj lahko stranka tožbo umakne le v določenem delu, o ostalem delu tožbe, ki ni bil zajet z delnim umikom, pa mora sodišče odločati (prim. drugi odstavek 2. člena ZPP). Enako velja za primer, ko stranka v tožbi objektivno kumulira več tožbenih zahtevkov na način, ki ga omogoča tretji odstavek 182. člena ZPP (eventualna kumulacija zahtevkov), med postopkom pa tožbo umakne v delu, ki se nanaša na primarni tožbeni zahtevek in katerega (katere) od več podrejenih tožbenih zahtevkov.
ZNP člen 37. ZPP člen 111, 111/4, 370, 370/1-1, 339. ZDZdr člen 33, 39, 39/1, 43, 43/1, 46, 46/2. URS člen 19, 19/1, 35, 51.
sprejem na zdravljenje na psihiatrični oddelek pod posebnim nadzorom – ogrožanje zdravja - bistvena kršitev določb pravdnega postopka – izvedensko mnenje – instrukcijski rok za dopolnitev izvedenskega mnenja – prekoračitev instrukcijskega roka
Okoliščina, da je bilo izvedensko mnenje po izteku roka, predpisanega v prvem odstavku 43. člena ZDZdr še dopolnjeno, ne predstavlja bistvene kršitve določb postopka.
Zaključki o ogrožanju lastnega zdravja in zdravja ter življenja drugih temeljijo na celoviti presoji obnašanja zadržane osebe v določenem (daljšem) časovnem obdobju, ki vodi v sklep, da se je zdravstveno stanje nasprotne udeleženke v zadnjem času poslabšalo do te mere, da so izpolnjeni pogoji za njeno zdravljenje brez privolitve.
ZKP člen 18, 371, 371/1-11, 420, 420/2, 424, 424/1.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih – pravice obrambe – izvajanje dokazov – zavrnitev dokaznega predloga – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja – zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa
Odločanje o zahtevi za varstvo zakonitosti je omejeno samo na preizkus tistih kršitev (materialnega oziroma procesnega) zakona, na katere se (določno in obrazloženo) sklicuje vložnik v svoji zahtevi (prvi odstavek 424. člena ZKP).
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – objektivna nepristranskost - sodnica pristojnega sodišča kot stranka v postopku
Dejstvo, da je ena od tožencev sodnica na sodišču, ki odloča v zadevi na prvi stopnji, predstavlja tehten razlog, saj bi to dejstvo utegnilo povzročiti dvom o korektnosti postopka in nepristranskosti odločanja.
gradbena pogodba – gradnja v skladu s projetkno dokumentacijo – odklon od projektne dokumentacije - prevzem objekta – plačilo opravljenih del
Toženca trdita, da zato, ker tožnica ni izdelala PZI projekta, po izvršenih delih ni bil mogoč tehnični prevzem, vendar je sodišče ugotovilo, da sta se v hišo vselila, kar pomeni, da sta s tem konkludentnim dejanjem prevzela objekt. S tem je tožnica kot izvajalka pridobila pravico do plačila za opravljeno delo, saj ni mogoče pričakovati, da bi zaradi določenih nepravilnosti, ki sta jih povzročila toženca, zastonj, oziroma brez plačila zadnje situacije prišla do hiše, v kateri stanujeta.
ustna pogodba - posojilna pogodba – najem kredita za drugega
Pravna podlaga tožničinega zahtevka je (odplačna) ustno sklenjena posojilna pogodba, s katero se je toženka tožnici zavezala, da bo namesto nje bankam odplačevala mesečne anuitete in ji na takšen način vrnila posojena denarna sredstva.
povrnitev nepremoženjske škode - kršitev pravice do zdravega življenjskega okolja – imisije - hrup – višina odškodnine – dopuščena revizija - odstop od sodne prakse
Stanovanjski blok, v katerem je v relevantnem obdobju od 16. 10. 2005 do konca marca 2008 prebivala tožnica, je od ceste oddaljen 5 do 6 metrov, v tem obdobju pa je bila tožnica kot upokojenka praktično ves čas doma. Tožnica je prebivala v podstrešnem stanovanju, katerega balkonsko okno gleda na cestno stran, kjer se nahaja eno najožjih prometnih „grl“ v Gornji Radgoni.
kršitev kazenskega zakona – pravna opredelitev – časovna veljavnost kazenskega zakona - uporaba milejšega zakona
Med okoliščine, ki za storilca kaznivega dejanja predstavljajo ugodnejši položaj, sodi tudi znesek škode oziroma protipravne premoženjske koristi, ki jo storilec s kaznivim dejanjem povzroči in tako uresniči tako imenovano kvalificirano obliko kaznivega dejanja.