predlog za dopustitev revizije – subjektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - nediferencirana vrednost spornega predmeta - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Tožnika sta za vse zahtevke navedla eno samo vrednost spornega predmeta, toženec, kateremu procesna skrbnost nalaga izkaz formalnih pogojev za dopustnost predloga za dopustitev revizije, pa ni izkazal, da bi bila vrednost spornega predmeta ocenjena drugače v postopku po tretjem odstavku 44. člena ZPP. Nediferencirana navedba vrednosti spornega predmeta po ustaljeni sodni praksi tega sodišča ne zadošča za dovoljenost (dopustitve) revizije.
ZKP člen 372, 372-1. KZ člen 254, 254/1. ZTro člen 54, 68.
kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja – kaznivo dejanje davčne zatajitve – davčna zatajitev - večja premoženjska korist - nadaljevano kaznivo dejanje
Ker premoženjska korist, ki jo je obdolženec pridobil na podlagi mesečno uveljavljanih zahtevkov za vračilo trošarine, v nobenem od mesecev, ki jih je zajemala obtožba, ni dosegla večje premoženjske koristi, ki je objektivni pogoj kaznivosti pri kaznivem dejanju davčne zatajitve, obdolženčevo vsakokratno ravnanje ne predstavlja kaznivega dejanja po 254. členu KZ. Zato takšnega obdolženčevega ravnanja ni mogoče pravno opredeliti kot kaznivega s pomočjo konstrukcije nadaljevanega kaznivega dejanja, saj uporaba te konstrukcije predpostavlja, da je v določenem obdobju storjenih več kaznivih dejanj (in ne morda prekrškov).
razlogi za revizijo - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - opredelitev sodišča do pritožbenih navedb - standard obrazloženosti odločbe pritožbenega sodišča - možnost obravnavanja pred sodiščem - preklic darila - huda nehvaleženost
Po sodni praksije kot veliko nehvaležnost mogoče šteti le ravnanja, ki so po pomembnosti taka, da razumno upravičujejo preklic darila. Toženkinemu ravnanju, ki je v medsebojni komunikaciji (enako kot tožnica) uporabljala manj spodobne besede in se prerivala, že glede na naravo in vsebino ravnanj ni mogoče pripisati (večje) pomembnosti.
dovoljenost revizije – vrednost spornega predmeta – izpodbijanje odločitve o obrestnem delu zahtevka – postranske terjatve – zavrženje revizije
Obrestni zahtevek je glavni zahtevek tedaj, kadar je zahtevek za obresti osnovni razlog za začetek pravde. Kadar pa se obresti uveljavljajo poleg glavnice, predstavljajo samo stransko stransko terjatev. To lastnost ohranijo ves čas postopka ne glede na to, ali je predhodno o glavnici že pravnomočno odločeno.
ZPP člen 370, 370/3, 371. ODZ paragraf 521, 928, 974.
uporaba tuje stvari v svojo korist - ustni dogovor o uporabi stvari - vsebina dogovora - brezplačna uporaba za nedoločen čas - darilni namen - prekarij - preklic rabe
Glede na ugotovljena dejstva, da toženci stanovanje skupaj z garažo uporabljajo brez dogovorjene odmene za uporabo (brezplačno) in brez določenega trajanja uporabe in roka vrnitve (za nedoločen čas), je pravno razmerje opredeliti kot dogovor v smislu pravnega pravila § 974 ODZ (prekaristično razmerje), ki tožniku omogoča, da od toženih strank kadarkoli zahteva, da sporno stanovanje skupaj z garažo izpraznijo in mu ga izročijo v neposredno posest (prenehanje prekarističnega razmerja).
predlog za dopustitev revizije – nepopoln predlog – opredelitev bistvene kršitve določb pravdnega postopka - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Zahteva o „natančnem in konkretnem“ opisu kršitev postopka iz četrtega odstavka 367. b člena ZPP izpolnjena, če stranka konkretno (in zanjo sporno) procesno dejansko stanje umesti v sistem kršitev postopka iz ZPP na način, ki utemelji revizijski razlog bistvene kršitve določb postopka iz 370. člena ZPP.
ZPP člen 108, 367b, 373, 373/2, 374, 375, 377. URS člen 22. EKČP člen 6, 6/1.
dovoljenost revizije - nepopolna vloga - zavrženje revizije - priloge - predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - sklep, s katerim se postopek pravnomočno konča
Odločanje o dopustitvi revizije preliminarni postopek sui generis, v katerem Vrhovno sodišče odloča brez (pridobitve) sodnega spisa in v nekontradiktornem postopku; kontradiktornost se vzpostavi šele naknadno, to je v drugi fazi postopka z dopuščeno revizijo (primerjaj 375. člen ZPP). Iz tega razloga mora stranka v primeru (vložitve) dopuščene revizije tej priložiti (tudi) predlog za dopustitev revizije in sklep o dopustitvi revizije (drugi odstavek 373. člena ZPP). Le na takšen način je namreč nasprotni stranki zagotovljeno, da (lahko) učinkovito uresniči pravico do izjavljanja v (revizijskem) postopku.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367b, 367b/4, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije – zastaranje – vlaganja v nepremičnino – za odločitev nepomembno pravno vprašanje - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Ker SPZ v za presojo spora relevantnem času še ni veljal, zastavljeno vprašanje presega relevantno dejansko in pravno podlago, pomembno za odločitev v konkretni zadevi, zato odločitev ni odvisna od njegove rešitve.
ZDDPO-1 člen 11, 11/3, 20. Slovenski računovodski standardi standard 21, 22-13.
dovoljena revi9zija - davek od dohodkov pravnih oseb – missing trader – verodostojna listina
Revidentkin ugovor, da iz obsežne prakse SEU izhaja, da davčne posledice poslovanja z missing traderjem zadenejo davčnega zavezanca lahko samo, če je za okoliščino, da posluje z missing traderjem, vedel oziroma mogel vedeti, revidentka pa niti ni vedela niti ni mogla vedeti, da gre pri družbi A. za missing traderja, saj je na ta pojav tožena stranka opozorila prvostopenjske davčne organe šele v letu 2008, torej po obravnavanem davčnem obdobju, po presoji sodišča glede na navedeno dejansko stanje ni utemeljen. Revidentka namreč prezre, da se stališča SEU (na katera se sicer sklicuje zgolj po vsebini, brez navedbe konkretnih zadev, v katerih so bila sprejeta oziroma upoštevana) nanašajo na predložitvene zadeve iz sporov glede pravice do odbitka vstopnega davka na dodano vrednost in da gre torej za drugo vrsto javne dajatve, kot je dajatev, obravnavana v tem upravnem sporu.
URS člen 43, 43/2. ZVDZ člen 103, 104, 105, 106, 107, 108, 109. ZUS-1 člen 4, 4/1, 12, 12/1, 33, 33/2.
nepravilnosti pri delu volilnega odbora – varstvo volilne pravice
Tožnika v tožbi nista izrecno zatrjevala, da je bilo zaradi nepravilnosti pri delu volilnega odbora in okrajne volilne komisije, poseženo v njune človekove pravice in temeljne svoboščine, poleg tega pa tudi tožbenega predloga nista oblikovala v skladu z drugim odstavkom 37. člena ZUS-1, zato je Vrhovno sodišče njuno tožbo zavrglo.
postopek za izročitev obdolžencev in obsojencev – začasni ekstradicijski pripor - pogoji za pripor - odločba države prosilke – zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa
Z zatrjevanjem, da mednarodna tiralica nima vseh potrebnih sestavin, da se obdolženčeva fotografija na tiralici ne ujema in da pri obdolžencu ni podan priporni razlog begosumnosti, vložnik zahteve za varstvo zakonitosti uveljavlja nedovoljeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja.
povrnitev škode – dokazno breme – razširitev tožbe na novega toženca – pasivna stvarna legitimacija
Temeljno pravilo materialnega dokaznega bremena je, da dokazno breme nosi tisti, ki zatrjuje obstoj določenega dejstva, in ne tisti, ki ga zanika. Dokazno breme, da je tožnico porinila učenka OŠ ..., je bilo torej na strani tožnice in tega dejstva tožnica v postopku ni uspela dokazati. Zato do premeščanja procesnega dokaznega bremena sploh ni prišlo. Šele uspeh dokazovanja tiste stranke, ki nosi materialno dokazno breme, namreč prevali procesno dokazno breme na nasprotno stranko, ki mora z nasprotnim dokazom izničiti uspeh glavnega dokaza.
Obravnavani spor je obligacijskopraven (upnik namreč terja izpolnitev obveznosti dolžnika). Take narave je spor ostal ne glede na svoj ugotovitveni del (ki je bil zgolj posledica ugovorov tožencev, da zapustnik ni zapustil nobenega premoženja). Ugotovitveni del je tako zgolj v funkciji dajatvenega – obligacijskopravnega zahtevka (kateri, se pravi ugotovitveni, bi bil lahko v celoti pojasnjen zgolj v razlogih sodbe, kot je to praviloma pri predhodnih vprašanjih).
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - sodnica pristojnega sodišča druge stopnje kot stranka v postopku – objektivna nepristranskost sodišča
Dejstvo, da je prva tožnica sodnica inštančnega sodišča (razporejena celo na oddelek z drugega pravnega področja) stvarno pristojnemu sodišču, samo po sebi ne predstavlja take okoliščine, ki bi narekovala prenos pristojnosti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0014986
ZPP člen 44, 44/2, 367, 367/2, 377. SPZ.
pridobitev lastninske pravice – služnost rabe – pravica tretjega na nepremičnini – služnost dosmrtne rabe nepremičnine - dobrovernost - dovoljenost revizije – vrednost spornega predmeta – zavrženje revizije
Četrti toženec je ob predpostavki dobrovernosti glede neobstoja pravic tretjih pridobil neobremenjeno stvar ne glede na dobro vero svojega predhodnika. Tu ne gre za nek prenos dobre vere ali pravic po načelu, da nihče ne more prenesti na drugega več pravic, kot jih ima sam, pač pa ravno obratno, za odmik od tega načela. Dobra vera pridobitelja namreč nadomesti pomanjkljivosti v stvarnopravnem razpolagalnem poslu. Pri tehtanju pravic tožnika in četrtega toženca je zaradi varstva pravnega prometa oziroma zaupanja vanj tako treba dati prednost dobrovernemu pridobitelju.
odgovornost delodajalca – nesreča pri delu - poškodba delavca pri dvigu težkega bremena – pravica do odklonitve dela po ZVD – deljena odgovornost – ravnanje oškodovanca
V konkretni zadevi v okviru presoje temelja odškodninske odgovornosti tožnici ni mogoče naprtiti sokrivde oziroma ugotoviti njenega soprispevka k nastali škodi.
Tudi če bi bila tožnica seznanjena s pravico do odklonitve dela po 47. členu ZVD v primeru neposredne nevarnosti za njeno življenje ali zdravje, ker niso bili izvedeni predpisani varnostni ukrepi, normativi, standardi in tehnični predpisi in v primeru, ko sredstvo za delo ni opremljeno s predpisanimi varnostnimi pripomočki ali napravami, ji ta določba sama po sebi ne bi dala pravice, da bi sama presojala, ali so v konkretnem primeru podani pogoji za odklonitev dela, ampak bi moral obstoj nevarnosti ugotoviti pristojni organ že pred nastankom škodnega dogodka.
ZPP člen 41, 41/2, 367, 367/2, 367/4, 367b, 367b/4, 377.
predlog za dopustitev revizije – opredelitev vrednosti spornega predmeta – nediferencirana vrednost spornega predmeta - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov – opredelitev spornega pravnega vprašanja - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Tožnica bi morala izkazati, da je v pravdnem postopku pravočasno opredelila vrednost vsakega od nepovezanih zahtevkov, oziroma da so to storili toženci. Z navajanjem nediferenciirane vrednosti "2.713,68 EUR" tej zahtevi ni zadostila in zato ni izkazala, da je glede na drugi in četrti odstavek 367. člena ZPP v tej zadevi revizijo mogoče dopustiti.
Predlog za dopustitev revizije ne vsebuje navedbe spornega pravnega vprašanja in pravnega pravila, ki naj bi bilo prekršeno (četrti odstavek 367.b. člen ZPP), temveč tožnica v njem le pojasnjuje svoja nestrinjanja z različnim pravnimi in dejanskimi zaključki nižjih sodišč.