Uredba Sveta (EGS) št. 1768/92 z dne 18. junija 1992 o uvedbi dodatnega varstvenega certifikata za zdravila člen 13, 17. Uredba (ES) št. 469/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. maja 2009 o dodatnem varstvenem certifikatu za zdravila (Kodificirana različica) ( ) člen 13, 13/1, 18, 22. Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1610/96 z dne 23. julija 1996 o uvedbi dodatnega varstvenega certifikata za fitofarmacevtska sredstva člen 17, 17/2.
intelektualna lastnina - delna ničnost patenta - podelitev dodatnega varstvenega certifikata - zdravila - trajanje varstva - neposredna uporaba prava EU - neposredna uporaba uredbe - sodna praksa Sodišča Evropske unije
Ko je datum prvega dovoljenja za dajanje v promet v Uniji, ki je naveden v prijavi za certifikat, napačen, in če iz tega izhaja, da je bilo napačno tudi trajanje certifikata, lahko tožnik na podlagi 18. člena Uredbe 469/2009 vloži pritožbo za popravek trajanja, navedenega v odločbi o podelitvi dodatnega varstvenega certifikata, neposredno pri organu, ki je ta certifikat podelil, in to ves čas do prenehanja zadevnega certifikata.
davek na dodano vrednost (DDV) - dodatna odmera DDV - računi - missing trader - davčna goljufija - subjektivni element
Objektivne okoliščine, od katerih je še zlasti pomembna okoliščina, da je tožnik z navedenimi družbami posloval drugače v primerjavi z drugimi primerljivimi dobavitelji v istem časovnem obdobju, kažejo na to, da je tožnik vedel za nezakonitosti poslovanja družb, ki so mu izdale račune in na tožnikovo povezanost z davčno goljufijo. V obravnavani zadevi ugotovljene objektivne okoliščine na strani tožnika in sicer: - pomanjkanje verodostojnih listin; - tožnikovo neobičajno poslovanje; - tožnikovo poslovanje, ki se razlikuje od običajne poslovne prakse; - tožnikovo poslovanje, ki se je v spornih primerih razlikovalo tudi od tožnikove siceršnje poslovne prakse v primerjavi z drugimi dobavitelji, s katerimi je posloval v istem časovnem obdobju; - sodelovanje še s tremi MT družbami, omogočajo zaključek, da je pri tožniku podan subjektivni element.Tožnik je vedel, da je s sprejemom navedenih računov in uveljavljanjem pravice do odbitka vstopnega DDV od navedenih računov sodeloval pri davčni goljufiji in da družbe, ki so izdale navedene račune, niso imele namena plačati obračunanega DDV od navedenih računov. S tem pa je po presoji sodišča tožniku mogoče očitati, da ni bil le malomaren, pač pa je sam sodeloval pri davčni goljufiji.
dohodnina - odmera dohodnine - dvojno obdavčenje - davek od dohodkov iz zaposlitve - mednarodna konvencija o izogibanju dvojnega obdavčevanja - član uprave
Iz davčnih evidenc je razvidno, da je bil tožnik na podlagi Zakona o dohodnini do 5. 5. 2016 rezident Republike Slovenije, saj je imel uradno prijavljeno bivališče v Sloveniji. Rezident Slovenije je na podlagi 5. člena ZDoh-2 zavezan za plačilo dohodnine od vseh dohodkov, ki imajo vir v Republiki Sloveniji in od vseh dohodkov, ki imajo vir izven Slovenije. Tožnik je predložil dokazilo, da se šteje tudi za rezidenta Srbije po nacionalni zakonodaji. V postopku je bilo ugotovljeno, da je bil tožnik pri izplačevalcu dohodka zaposlen kot član uprave družbe A. d.d., zaradi česar je treba njegove dohodke obravnavati v skladu s 16. členom KIDO.
ZUS-1 člen 2, 5, 5/2, 36, 36/1, 36/1-4. ZUP člen 82, 116, 118, 118/1.
akt, ki se lahko izpodbija s tožbo v upravnem sporu - procesni sklep - stroški fotokopiranja
Izpodbijani sklep, s katerim je prvostopenjski organ naložil tožnici v plačilo stroške preslikave zahtevanih uradnih listin iz upravnega spisa v znesku 16,58 EUR, ni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu. Predmetni sklep je zgolj vmesni akt, ki ga je prvostopenjski organ izdal znotraj postopka odločanja o glavni stvari v postopku inšpekcijskega nadzora (ki je glede na podatke upravnega spisa še v teku), torej v okviru primarnega (glavnega) upravnega postopka.
Uredba Sveta (EGS) št. 1768/92 z dne 18. junija 1992 o uvedbi dodatnega varstvenega certifikata za zdravila člen 13. Uredba (ES) št. 469/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. maja 2009 o dodatnem varstvenem certifikatu za zdravila (Kodificirana različica) ( ) člen 13, 13/1,18, 22. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 288.
patent - dodatni varstveni certifikat - opredelitev roka zapadlosti
Tožeča stranka je upravičena neposredno na podlagi 18. člena Uredbe 469/2009 pri toženki zahtevati popravek odločbe o podelitvi DVC glede njegovega trajanja in to ves čas, dokler certifikat ne preneha.
ZDen člen 8, 8/1, 44, 44/1, 44/6. Navodilo o spremembah in dopolnitvah navodila o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja (2000) člen 3, 4, 4/1, 5, 5/1, 5/2, 5/3, 6, 6/1, 7. ZUP člen 164, 164/1, 164/2.
denacionalizacija - vrnitev zaplenjenega premoženja - obseg podržavljenega premoženja - vrednost podržavljenega premoženja - ugotavljanje vrednosti podržavljenega premoženja - premično premoženje - dokazno sredstvo - cenitev - verodostojna listina
Določbe Navodila o ugotavljanju vrednosti podržavljenih stvari so zelo jasne in jih ni mogoče razlagati drugače, kot da se vrednost ugotovi z valorizacijo ob podržavljenju ocenjenih vrednosti ali z verodostojnimi listinami za vsako posamezno stvar, za katero je dokazano, da je bila podržavljena.
ZDavP-2 člen 74, 74/3, 74/4. ZDoh-2 člen 105, 105/3, 105/3-11.
dohodnina - akontacija dohodnine - navidezni posel - drug dohodek - nepravilno ugotovljeno dejansko stanje - napačna uporaba materialnega prava
V ponovnem postopku se bo moral davčni organ opredeliti in pojasniti konkretne okoliščine, na podlagi katerih ocenjuje, da gre za navidezne posle, pri čemer bo moral konkretno pojasniti, katera dejstva so za to pravno podlago odločilna in zakaj ugotovljeno dejansko stanje utemeljuje presojo, da je šlo za navidezne pravne posle. V ponovljenem postopku bo potrebno ugotoviti pravilno dejansko stanje tudi v delu, ki se nanaša na prenakazila med posameznimi računi, ki jih ima tožnik pri različnih bankah.
ZDDPO-2 člen 12. ZDavP-2 člen 31. ZDDV-1 člen 63, 82.
davek na dodano vrednost (DDV) - davek od dohodka pravnih oseb - pravica do odbitka DDV - povezana oseba - neverodostojni računi - opravljena storitev - dokazno breme
Računi, na katerih je opis storitev takšen, da se sklicuje zgolj na pogodbo ali aneks in brez spremljajoče dokumentacije zahtevajo konkretnejšo presojo in pojasnila, kaj je bilo zaračunano v smislu obsega in vrste opravljenih storitev. Tudi iz pogodb in aneksov namreč omenjeni podatki, ki bi lahko služili kot identifikacija poslovnega dogodka, niso razvidni. Zato mora v primeru, če nastane dvom o verodostojnosti računa, tisti, ki je na podlagi računa uveljavljal odbitek vstopnega DDV, izkazati, da je bila zaračunana transakcija dejansko opravljena tako, kot izhaja iz računa. Glede na določbe ZDDV-1 ter sodno prakso morajo biti za uveljavljanje pravice do odbitka vstopnega DDV izpolnjeni vsi materialni in formalni pogoji. Med drugim mora biti iz računov razviden obseg in vrsta opravljenih storitev, česar pa zadevni računi ne vsebujejo. Teh podatkov tudi ne vsebujejo pogodbe in drugi predloženi dokazi, kar pomeni, da so računi neverodostojni in da ne izpolnjujejo pogoja iz 6. točke prvega odstavka 82. člena ZDDV-1.
denacionalizacija - denacionalizacijski zavezanec - zemljiškoknjižni lastnik nepremičnine - glavna stvar in pritikline
Ni mogoče šteti za dokazano, da bi bila lastnica nepremičnine in prej imetnica pravice uporabe (razpolaganja) katera druga oseba kot tožnica, ki je kot lastnica vpisana v zemljiško knjigo.
Uredba Sveta (EGS) št. 1768/92 z dne 18. junija 1992 o uvedbi dodatnega varstvenega certifikata za zdravila člen 13. Uredba (ES) št. 469/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. maja 2009 o dodatnem varstvenem certifikatu za zdravila (Kodificirana različica) ( ) člen 13, 13/1, 18, 22. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 288.
patent - dodatni varstveni certifikat - opredelitev roka zapadlosti
Ob upoštevanju razlage prava EU, kot jo je podalo SEU, je odločitev toženke o zavrženju tožnikove zahteve za popravek datuma zapadlosti DVC iz razlogov, ker je bilo o isti zadevi že pravnomočno odločeno in ker v konkretnem primeru naj ne bi bilo več na voljo pravnih sredstev, nepravilna. Tožnik je namreč upravičen, neposredno na podlagi 18. člena Uredbe 469/2009 pri toženki zahtevati popravek odločbe o podelitvi DVC glede njegovega trajanja in to ves čas, dokler certifikat ne preneha.
Odlok o komunalnih taksah v Mestni občini Novo mesto (2002) člen 12. ZFO-1 člen 9. ZDavP-2 člen 3.
komunalna taksa - davčna izvršba - zastaranje - zastaranje pravice do izterjave davčnih obveznosti
Komunalna taksa oziroma občinska taksa je javna dajatev in zato pod določbe OZ, ki urejajo obligacijska razmerja, ne sodi. Obenem pa je tudi ni šteti za davek iz 3. členu ZDavP-2 in zato ni podlage za uporabo določb o zastaranju, ki jih vsebuje ta zakon. Čim pa je tako in je dveletni zastaralni rok utemeljeno upoštevan pri odločitvi, je izpodbijana odločitev z ozirom na nesporne dejanske ugotovitve o poteku dveletnega zastaralnega roka za izterjavo obravnavane takse pravilna in skladna z zakonom oziroma z Odlokom o komunalnih taksah v Mestni občini Novo mesto.
Uredba Sveta (EGS) št. 1768/92 z dne 18. junija 1992 o uvedbi dodatnega varstvenega certifikata za zdravila člen 13. Uredba (ES) št. 469/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. maja 2009 o dodatnem varstvenem certifikatu za zdravila (Kodificirana različica) ( ) člen 13, 13/1, 18, 22. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 288.
patent - dodatni varstveni certifikat - opredelitev roka zapadlosti
Tožnik je upravičen, neposredno na podlagi 18. člena Uredbe 469/2009 pri toženki zahtevati popravek odločbe o podelitvi DVC glede njegovega trajanja in to ves čas, dokler certifikat ne preneha. Po presoji sodišča bi morala toženka tožnikovo prošnjo (zahtevo) za ponovni preračun roka zapadlosti DVC šteti kot zahtevo (vlogo) v smislu 18. člena Uredbe 469/2009 za popravek trajanja zadevnega certifikata in jo vsebinsko obravnavati. Pri tem bi morala v zvezi s popravkom oziroma določitvijo trajanja certifikata upoštevati razlago pojma "datum prvega DDP v Skupnosti oziroma Uniji“ v smislu prvega odstavka 13. člena Uredbe 469/2009, kot jo je v sodbi z dne 6. 10. 2015 v zadevi C-471/14 podalo SEU, to je, da se kot "datum prvega DDP v Uniji" upošteva datum uradne obvestitve naslovnika sklepa o izdaji DDP o tem sklepu.
ZNISESČP člen 2, 2/2. ZUP člen 9, 144, 144/1, 144/1-1, 144/1-2, 146, 146/3, 237, 237/2, 237/2-3.
verifikacija stare devizne vloge - pravice in obveznosti po ZNISESČP - skrajšani ugotovitveni postopek - načelo zaslišanja strank
Za odločanje toženke v skrajšanem ugotovitvenem postopku niso bili izpolnjeni pogoji. Tožnik v tožbi namreč smiselno ugovarja okoliščinam prenosa sredstev iz svoje devizne knjižice – navaja, da je bil prenos opravljen le formalno oziroma “za evidenco“ in da sam nanj ni imel nobenega vpliva, še manj pa je iz tega naslova deležen kakršnihkoli posledic – kar je ena od okoliščin, ki izhajajo iz 2. člena ZNISESČP. Tožnik torej ugovarja nepravilnemu oziroma zmotno ugotovljenemu dejanskemu stanju in v posledici napačni odločitvi, kar pa je lahko ugovarjal šele v tožbi, saj pred izdajo odločbe za to ni imel niti možnosti, pa bi jo moral imeti.
sodba ESČP v zadevi Ališić in drugi - verifikacija stare devizne vloge - razpolaganje s starimi deviznimi vlogami
Iz dokazov, priloženih odgovoru na tožbo, jasno in nesporno izhaja, da je bila devizna vloga prvotno odprta pri zagrebški podružnici Ljubljanske banke, v celoti prenesena na Zagrebačko banko d.d. Zagreb in zato dne 9. 7. 1992 tudi saldirana. Sredstva so bila prenesena po volji prvotnega imetnika devizne vloge, kar dokazuje podpis njegove pooblaščenke na izjavi o prenosu deviznih sredstev z dne 27. 2. 1992. Prenos je bil torej izveden zakonito in prostovoljno.
nepopolna tožba - poziv k dopolnitvi tožbe - zavrženje tožbe
Tožeča stranka vloge-tožbe skladno s pozivom sodišča v postavljenem roku ni dopolnila, tožba pa ostaja do tolike mere nepopolna, da jo sodišče zaradi tega ne more obravnavati, zato jo je na podlagi drugega odstavka 31. člena ZUS-1 s sklepom zavrglo.
Sodišče nima zakonskega pooblastila zato, da bi samo nadomeščalo voljo strank, zato mora biti ta volja izražena dovolj jasno, da lahko sodišče ravna v skladu z njo.
Iz odgovorov na vprašanja, ki so na spletni strani toženke objavljeni na strani, na kateri je bil objavljen predmetni javni razpis in ki imajo kot takšni status dopolnitve razpisne dokumentacije, izhaja, da je gradbeno dovoljenje pogoj za prijavo na razpis in da nujnost gradbenih dovoljenj preverja strokovna komisija za odpiranje vlog. Podatki upravnega spisa kažejo, da je toženka v pozivu k dopolnitvi tožničine vloge jasno navedla, da je komisija za odpiranje vlog preverila tožničino vlogo in ugotovila, da le-ta med drugim ne vsebuje kopije gradbenega dovoljenja, glede na to, da predlagani poseg presega vzdrževalna dela in predstavlja rekonstrukcijo, za kar je potrebno gradbeno dovoljenje. Po razpisu pristojno telo (komisija za odpiranje vlog) je torej presodilo, da gradbeno dovoljenje v predmetnem primeru je potrebno, o čemer enako sodi tudi sodišče. Sodišče še dodaja, da pa tudi v primeru, če bi tožnica menjavala le kakšen dotrajan ali preperel špiravec ali lego, kot to navaja v tožbi, bi to še vedno predstavljalo poseg v strešno konstrukcijo in ji nalagalo obveznost pridobitve gradbenega dovoljenja.
verifikacija stare devizne vloge - vložitev tožbe - prekluzivni rok - zavrženje tožbe
Iz predloženega upravnega spisa oziroma povratnice, ki se nahaja v predloženem upravnem spisu, je razvidno, da je bila izpodbijana odločba tožene stranke, s katero je bil postopek končan, tožeči stranki vročena dne 17. 1. 2017. Iz podatkov na pisemski ovojnici, s katero je bila poslana tožba, je razvidno, da je tožeča stranka tožbo priporočeno po pošti oddala šele dne 27. 2. 2017, torej po poteku zakonsko določenega roka.
pravice in obveznosti po ZNISESČP - verifikacija stare devizne vloge - kršitev načela zaslišanja stranke - obrazložitev odločbe - bistvena kršitev določb postopka
Tožena stranka je svojo odločitev oprla tudi na podatke ter dokumente, ki jih je na podlagi 9. člena ZNISESČP pridobila s strani Ljubljanske banke d.d., Ljubljana. Glede na način pridobitve podatkov in iz njih izhajajočem dejanskem stanju, sodišče ugotavlja, da bi morala tožena stranka pred izdajo izpodbijanega sklepa tako pridobljene podatke posredovati tožnici in ji dati možnost, da se o njih izreče. Ker tega ni storila, je zagrešila bistveno kršitev določb postopka. Prav tako obrazložitev izpodbijanega sklepa ne ustreza standardu ustrezne obrazloženosti, kot izhaja iz prvega odstavka 214. člena ZUP. Če obrazložitev takšne vsebine nima, stranka nima možnosti učinkovitega izpodbijanja odločitve, sodišče pa tudi ne more preizkusiti njene zakonitosti.
javni razpis - jezik v postopku - obrazložitev odločbe - načelo zaslišanja strank - bistvena kršitev določb postopka
Temeljno pravilo vsakega državnega organa in drugega organa, ki opravlja javno službo namreč je, da posluje in vodi postopek v slovenskem jeziku in v tem jeziku tudi izdaja pisne odpravke svojih odločitev. Ker tega tožena stranka ni spoštovala, je bistveno kršila določbe postopka, kar je razlog za odpravo izpodbijane odločbe.
V postopku odločanja o javnopravnih zadevah, ima stranka pravico, da se seznani z vsemi pravno relevantnimi dejstvi in dokazi, na podlagi katerih organ sprejme svojo odločitev, to pa zato, da ima možnost učinkovito zaščititi svoje pravice v postopku. S tem, ko tožena stranka tožeče stranke ni seznanila kdo je izdelal recenzije v njenem primeru, je ravnala v nasprotju z določbo 9. člena ZUP in s tem v nasprotju z določbo 22. člena Ustave RS, kar je bistvena kršitev določb postopka.
igre na srečo - delitev napitnine - delovna uspešnost - nadzor nad izvajanjem zakona o igrah na srečo
Ob upoštevanju določbe drugega odstavka 91. člena ZIS se napitnina lahko nameni le za plače zaposlenim za delovno uspešnost. Zaposleni pa so samo osebe, ki izpolnjujejo pogoje za delavca po 4. členu ZDR-1 in s katerimi delodajalec sklene delovno razmerje na podlagi pogodbe o zaposlitvi. Zakonodajalec pri izplačilu napitnine razlikuje med zaposlenimi delavci in drugimi delavci iz 86. člena ZIS, čeprav obe skupini sodelujeta pri izvajanju posebnih iger na srečo pri posameznem koncesionarju v igralnici, kjer se ustvarja napitnina, delitev katere je predmet presoje. Vsem je namreč prepovedano prejemati napitnino neposredno od igralcev, pri delitvi napitnine pa sodelujejo le zaposleni delavci. V tem enaka položaja je torej zakonodajalec različno uredil, ker pri delitvi napitnine sodelujejo le zaposleni in ne vsi delavci (tako odločba US RS, št. U-I-50/16-19 z dne 6. 6. 2018).