Upravno sodišče v skladu z drugim odstavkom člena 267 Pogodbe o delovanju Evropske unije zastavlja Sodišču Evropske unije naslednja vprašanja za predhodno odločanje:
(1) Ali je treba člen 141(c) Direktive o DDV, od katerega je v skladu s členoma 42 in 197 Direktive o DDV odvisna neuporaba člena 41(1) Direktive o DDV, razlagati tako, da je pogoj iz te določbe izpolnjen v primeru, če je bilo zadevno blago z enim prevozom dobavljeno (tj. dano na razpolago oziroma v last) kupčevemu kupcu (in ne tretjemu v verigi), ki je registriran za DDV v isti državi članici kot tretji v verigi?
(2) Ali je za izpolnitev pogoja iz člena 141(c) Direktive o DDV pomembno, ali je subjekt, ki uveljavlja poenostavitev za tristranske posle, seznanjen z nadaljnjo dobavo?
V odvisnosti od odgovora na zgornji vprašanji Upravno sodišče zastavlja še 3. vprašanje, in sicer:
(3) Ali je člen 41(1) Direktive o DDV v okoliščinah obravnavanega primera treba razlagati tako, da se DDV lahko odmeri v državi identifikacije zavezanca, ki je drugi v verigi (v Sloveniji), pri čemer se davčna osnova ne zmanjša na podlagi člena 41(2) iste direktive, če se ugotovi, da je davčni zavezanec vedel ali bi moral vedeti, da sodeluje v transakcijah, ki pomenijo zlorabo sistema DDV?
Okrožno sodišče v Ljubljani na podlagi drugega odstavka 267. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije Sodišče Evropske unije sprašuje:
Ali je treba določbo tretjega pododstavka petega odstavka 15. člena Direktive 2004/25/ES razlagati na način, da se domnevo, ki jo vsebuje navedena določba direktive, tolmači kot neizpodbojno oziroma kot izpodbojno?
Če naj se navedena domneva pravičnega nadomestila tolmači kot izpodbojna, ali je ta izpodbojnost neomejena ali pa je morebiti omejena na specifične okoliščine?
I. Na podlagi 267. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije se Sodišču Evropske unije predlaga, da odloči o naslednjem vprašanju:
Ali je treba točko d) drugega odstavka 8. člena Okvirnega sklepa 2006/783/PNZ in prvi odstavek 17. člena Listine Evropske unije o temeljnih pravicah razlagati tako, da je tudi imetnike prisilnih hipotek, pridobljenih pred priznanjem odločbe sodišča druge države članice oziroma pred začasnim zavarovanjem njene izvršitve, šteti kot tretje osebe, katerih pravice je treba upoštevati v postopku izvršitve odločbe o odvzemu nezakonitega premoženja?
II. Na podlagi tretjega odstavka 113.a člena Zakona o sodiščih se postopek prekine do prejema odločitve Sodišča Evropske unije.
Vrhovno sodišče na podlagi tretjega odstavka 267. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije predlaga, da Sodišče Evropske unije odloči o naslednjih vprašanjih:
(1) Ali je treba člen 19(1), drugi pododstavek, Pogodbe o Evropski uniji, v povezavi z 2. členom Pogodbe o Evropski uniji, ki določa vrednoto pravne države, v zvezi z načelom sodniške neodvisnosti, razlagati tako, da nasprotuje zakonski ureditvi sodniških plač države članice, kadar so z njo urejene sodniške plače postale zaradi opustitev zakonodajne veje oblasti države članice očitno neprimerne z vidika socialnega položaja v državi članici in ne ustrezajo dostojanstvu in odgovornostim sodniškega poklica, tudi z vidika enakovrednosti vej oblasti?
Ali je treba 2. člen Pogodbe o Evropski uniji, ki določa vrednote, na katerih temelji Evropska unija, s sklicevanjem na spoštovanje pravne države, in drugi pododstavek 19(1) člena Pogodbe o Evropski uniji v povezavi s 47. členom Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, v zvezi z načelom materialne sodniške neodvisnosti razlagati tako, da lahko sodišče države članice v položaju, ko je z odločbo ustavnega sodišča države članice zakonska ureditev sodniških plač ugotovljena kot neustavna, zakonodajna veja oblasti pa v postavljenem roku ugotovljene neustavnosti zakonskih določb ne odpravi, tako da se neustaven položaj s potekom časa le še stopnjuje, odloči o tožbi, izhajajoč iz razlogov odločbe Ustavnega sodišča U‑I‑772/21?
Okrajno sodišče v Mariboru zastavlja Sodišču Evropske unije naslednja vprašanja za predhodno odločanje:
Ali določba četrtega odstavka 16. člena Direktive 2014/92/EU državam članicam dopušča, da bankam naložijo zavrnitev prošnje za osnovni plačilni račun potrošniku, ker je ta uvrščen na seznam OFAC – seznam Ministrstva za Finance Združenih držav Amerike, Urada za nadzor tujih sredstev, ker bi v primeru odprtja takšnega računa šlo za kršitev določbe o preprečevanju pranja denarja in financiranju terorizma iz Direktive 2015/849/EU?
Če je odgovor na prvo vprašanje pritrdilen, ali obstoji izjema v primeru, ko ta potrošnik nikjer na svetu ni bil obsojen za kaznivo dejanje, zaradi katerega se nahaja na navedenem seznamu in/ali če zoper takega potrošnika niso bili s strani zadevne države članice, EU ali druge mednarodne organizacije, katere članica je zadevna država članica ali EU, sprejeti nobeni omejevalni ukrepi?
Ali pritrdilen odgovor na prvo vprašanje pomeni neskladje z 48. členom Listine EU o temeljnih pravicah, ki določa pravico do domneve nedolžnosti?
Ali nikalen odgovor na drugo vprašanje pomeni neskladje z 48. členom Listine EU o temeljnih pravicah, ki določa pravico do domneve nedolžnosti?