ZZVZZ člen 26. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 64, 64/1, 64/2, 64/3, 72, 259, 259/3.
povračilo stroškov za nakup medicinsko-tehničnih pripomočkov - gibalno ovirana oseba - invalidski voziček - dokazna ocena izvedenskega mnenja - postavitev drugega izvedenca - odločanje po prostem preudarku
Ključno za razsojo je dejansko stanje v času odločanja o novi tožnikovi vlogi za priznanje pravice do medicinskega pripomočka, ne pa razlogi, na podlagi katerih je bil odobren voziček v letu 2015. Glede na prevladujoče kriterije, kot so določeni v Pravilih OZZ po mnenju sodne izvedenke pri tožniku zagotovo ni podane težke telesne okvare. Pri tožniku gre za srednjo telesno prizadetost, kateri pa ustreza predpis vozička na ročni pogon s šifro 0530.
OZ člen 190. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15.
gospodarski spor majhne vrednosti - izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja v sporu majhne vrednosti - nedovoljen pritožbeni razlog - pojem protispisnosti - podjemna pogodba - neupravičena obogatitev
Pri t.i. razlogu protispisnosti gre za napako tehnične narave, ki je posledica napačnega postopka prenosa tistega, kar je zapisano v listini, zapisniku ali prepisu v obrazložitev sodbe.
Vse konkretne graje, ki jih v zvezi s tem podaja pritožba, se nanašajo na dokazno presojo oziroma zaključke, ki jih je sodišče prve stopnje sprejelo na podlagi izvedenih dokazov (zaslišanje strank in prič) in ne predstavljajo zatrjevanega nasprotja med vsebino prepisov zvočnih posnetkov in razlogi sodbe.
Tožnik je tožbo znotraj roka dopolnil, vendar ne skladno s pozivom. Tožnik je namreč predložil odločbo ZPIZ, vendar ne gre za dokončno odločbo, kot je zahtevano v sklepu in kar nenazadnje skladno s 72. členom ZDSS-1 predstavlja v socialnem sporu procesno predpostavko. Ker tožbe tožnik v roku ni dopolnil v skladu s sklepom, niti ni vložil zahteve za brezplačno pravno pomoč, je z izpodbijanim sklepom na temelju petega odstavka 108. člena ZPP iz procesnih razlogov zakonito zavržena, saj njeno vsebinsko obravnavanje ni dopustno.
SPZ člen 9, 43, 43/2, 46. ZTLR člen 28. ZVKSES člen 4, 4/1, 15, 15/4, 98, 98/1. ZFPPIPP člen 22, 22/1, 22/1-2, 253, 309, 309/1.
priposestovanje - dobra vera priposestvovalca - izločitvena pravica
Dobroverni lastniški posestnik je tisti, ki ima stvar v posesti kot da je njegova, in ne ve in niti ne more vedeti, da ni upravičen do posesti. Priposestvovalec mora biti v opravičljivi zmoti glede pravice do lastniške posesti. Prav tako pa je pomembno, da se tudi od lastnika, ki mu je znano posestno stanje, zahteva skrbno ravnanje, s katerim prepreči priposestvovanje.
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8. DZ člen 141, 141/8, 156, 158, 158/1, 160, 160/3, 171, 173, 174, 174/4, 200, 203. ZNP-1 člen 7, 34.
odločanje o ukrepih in spremljanje izvajanja ukrepov - sprememba odločitve o varstvu in vzgoji otroka - omejitev starševske skrbi - odvzem ali omejitev starševske skrbi - odvzem otroka staršem - odvzem otroka in namestitev v rejniško družino - izvedenec psihiatrične stroke - začasna odredba o stikih - največja korist otroka - kolizijski skrbnik otroka - stiki otrok s starši - pravica do spoštovanja družinskega življenja - preiskovalno načelo - nova dejstva in novi dokazi - načelo najmilejšega ukrepa - svetovanje pred začetkom postopka za varstvo koristi otroka
Na podlagi četrtega odstavka 174. člena DZ lahko ukrep odvzema otroka staršem in namestitev otroka v rejniško družino traja največ tri leta. Zmotno je stališče, da bo takšen ukrep dejansko trajal več kot tri leta, saj je k dobi trajanja potrebno prišteti tudi čas trajanja začasne odredbe o odvzemu otroka. V sodni praksi in teoriji je sprejeto stališče, da se čas trajanja izdane začasne odredbe ne všteje v čas trajanja ukrepa. Pritožbeno sodišče se strinja s stališčem, da je rok trajanja ukrepa neposredno povezan s cilji (nameni) takšnega ukrepa trajnejšega značaja. S tem so varovane tako koristi otroka kot pravice staršev. Zakonodajalec je predvidel za izrek takšnega ukrepa samostojen rok trajanja, v katerem bi se lahko namen in cilji takšnega ukrepa tudi izpolnili, v predvidljivih okoliščinah, ko je dokončno jasna izbira ukrepa in ne le začasna rešitev.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Iz ugovornih navedb dolžnika izhaja, da je vložil ugovor iz razloga, ki preprečuje izvršbo. Zato je sodišče prve stopnje pravilno postopek nadaljevalo kot postopek o ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova.
ZFPPIPP člen 60, 60/1, 60/3, 60/4. ZPP člen 128, 128/5, 154, 154/1, 166, 166/1.
pritožba zoper sklep o stroških postopka - ugotovitev neobstoja terjatve - prijava terjatve v stečajnem postopku - nepopolna prijava - odločitev o stroških postopka
Po prepričanju sodišča druge stopnje naloga vodenja finančnega poslovanja vsebuje tudi nalogo in pristojnost izbire ter določitve izvajanje računovodskih storitev v družbi, izbor družbe za izvajanje računovodskih storitev spada med posle operativnega vodenja družbe.
Četudi bi bilo v Družbeni pogodbi določeno, da lahko družbeniki sprejemajo poslovodne odločitve (kar v obravnavanem primeru ni bilo), pa družbeniki ne morejo dajati obveznih navodil glede tistih nalog, ki so po zakonu kogentno naložene poslovodji, zlasti glede odločanja in ravnanja v statusnih vprašanjih in na področju računovodstva ter finančnega poslovanja (tudi po predpisih o finančnem poslovanju podjetij).
zadržanje na oddelku pod posebnim nadzorom - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - duševna motnja
Opisano ogrožanje zadržane, ki je opustila jemanje zdravil in je do potrebe njihovega jemanja nekritična, je že po zaključku prvostopnega sodišča, s katerim se pritožbeno sodišče strinja, mogoče preprečiti le z ustreznim zdravljenjem; brez jemanja zdravil se bo konfliktnost pri zadržani gotovo povečala, prav tako njena agresija in nespečnost, poslabšala bi se manija, s čimer bi ob nejemanju zdravil pod nadzorom lahko zapadla, kako že v preteklosti, v globoko depresijo, kar bi glede na dosedanji potek pričakovano sledilo, in kar predstavlja tudi nevarnost hujšega ogrožanja njenega zdravja in nevarnost ogrožanja življenja v bodoče.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00076256
KZ-1 člen 70b, 122, 122/1, 191, 191/1. ZKP člen 371, 371/1, 496, 496/2.
varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu - varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti - institucionalno varstvo - načelo sorazmernosti
Na podlagi temelja, izkazanega skozi težo in številčnost izvršitvenih ravnanj obravnavanega storilca, tarčno usmerjenih v njegove bližnje, zatorej ne gre pritrditi očitku zagovornice o neupoštevanju in neobrazloženosti načela sorazmernosti v smislu predolgega trajanja izrečenega varnostnega ukrepa medicinsko-terapevtske narave. Sklep je namreč treba brati celostno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSC00074815
ZPP člen 7, 212, 215. OZ člen 417, 569. ZFPPIPP člen 301.
posojilna pogodba - dokazna stiska
Pritožnik v pritožbi navaja, da mora v primerih, kot je konkretni, pravdno sodišče, upoštevaje določbe četrtega odstavka 301. člena ZFPPIPP, tožbeni zahtevek tožeče stranke po nadaljevanju prekinjenega postopka zaradi posledic postopka osebnega stečaja, razumeti kot ugotovitvenega ter ga kot takega obravnavati ne glede na to, da je bil postavljen kot dajatveni zahtevek (v času pred začetkom stečajnega postopka osebnega stečaja toženca,ko je bila vložena tožba). S tem, ko je pravdno sodišče po uradni dolžnosti, zaradi izpolnjenosti pogojev, po objavi sklepa o preizkusu terjatev, nadaljevalo pred tem prekinjeni postopek, je že po sili zakona dajatveni zahtevek na plačilo zahtevanih 2.500,00 EUR postal zgolj ugotovitveni.
ZPP člen 7, 7/1, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. OZ člen 18, 18/1, 110, 590, 590/1, 590/2, 617.
najemna pogodba - pogodbeno pravo - ugotavljanje pogodbene vsebine - nemožnost uporabe - odstop od pogodbe - konkludentno ravnanje
Kar pritožnica očita kot kršitve po 14. točki (da ker se sodišče prve stopnje ni opredelilo do njenih argumentov, sama ne more vedeti, ali jih ni prezrlo), je po vsebini očitek kršitev po 8. točki prvega odstavka 339. člena ZPP. To ima v tej zadevi daljnosežne posledice. Ker na slednje od navedenih dvojih kršitev pritožbeno sodišče ne pazi po uradni dolžnosti, je pritožnikovo breme večje. Med drugim mora prikazati, v kateri vlogi ali na katerem naroku je navedel (in konkretno kaj), kar naj bi bilo v izpodbijani sodbi prezrto.
Preden lahko pogodbeno pravo "zaživi" kot materialno pravo, ga morajo stranke jasno zatrjevati (in če je sporno, dokazati), v tej razsežnosti pa ima procesnopravne značilnosti dejstva. Ker vsebina določb treh točk splošnih pogojev v izpodbijani sodbi ni bila ugotovljena, ta vsebina ni del dejanskega stanja tiste sodbe. Okoliščina, da se pritožnica nanje zdaj sklicuje in jih citira, je enakovredna nedovoljenemu uveljavljanju pritožbenih novot.
Molk je lahko zgovoren, zgolj kadar na določeno vsebino volje kaže zanesljivo, česar pa toženki v ugotovljenih okoliščinah te zadeve ni mogoče pripisati.
Predmet odločanja v tem postopku ni vprašanje, ali je bila odločba prekrškovnega organa, s katero je bil odpravljen plačilni nalog in nadomeščen z novim, izdana pravilno in zakonito, temveč vprašanje, ali je storilec že v tem trenutku upravičen do povrnitve stroškov, ki so mu nastali v zvezi z zahtevo za sodno varstvo zoper prvi plačilni nalog. Ker gre za en sam postopek, je odločanje o povrnitvi stroškov preuranjeno.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00076953
KZ-1 člen 308, 308/3, 308/6. ZKP člen 201, 201/1, 201/1-1, 201/1-3, 272, 272/2.
pripor - podaljšanje pripora ob vložitvi obtožnice - utemeljen sum - begosumnost - hudodelska združba
Presoja utemeljenosti suma nezakonitega prehajanja tujcev po ozemlju Republike Slovenije ter presoja pripornih razlogov begosumnosti in ponovitvene nevarnosti.
izpraznitev stanovanja - nalog za izpraznitev - zavrženje ugovora - vložitev po izteku zakonskega roka - zamuda roka za vložitev pravnega sredstva - odpoved najemne pogodbe - vročanje v hišni predalčnik - fikcija vročitve
Sodišče je ugovor tožene stranke zoper nalog za izpraznitev stanovanja utemeljeno zavrglo, ker je bil vložen po poteku 30-dnevnega roka.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00074542
KZ-1 člen 223, 223/1. ZOPOKD člen 4, 25. ZKP člen 270, 270/2, 277, 277/1, 277/1-1, 437, 437/1.
kaznivo dejanje oškodovanja tujih pravic - zavrženje obtožnega predloga - opis kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - oškodovanje tujih pravic - poškodbena posledica - odvzem posesti - dejanska škoda - bodoča škoda - izgubljeni dobiček - užitek - dopolnitev obtožnega akta - formalni preizkus obtožnega akta
Zgolj ogrozitev premoženja drugega pri poškodbenih kaznivih dejanjih ne zadostuje. Namen inkriminacije po prvem odstavku 223. člena KZ-1 ni varovanje časovno oddaljenih (negotovih) premoženjskih interesov, temveč konkretnega oškodovanja, ki izkazuje takšno stopnjo nevarnosti, da upravičuje kazenskopravno intervencijo, ki je v skladu z načelom omejenosti represije skrajno sredstvo družbenega odzivanja na protipravna dejanja posameznikov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - SOCIALNO VARSTVO
VSC00077916
ZPP člen 87, 87/1, 337, 337/1, 339, 339/2-11, 339/2-15, 353. ZSVI člen 11, 11/1-5, 100, 100/1, 100/3, 100/4. DZ člen 185, 185/1, 185/2. OZ člen 299, 299/1, 378, 378/1.
domska oskrba - institucionalno varstvo odraslih - plačilo storitev institucionalnega varstva - plačilo domske oskrbe - zakonska dolžnost preživljanja - dolžnost preživljanja staršev - oprostitev plačila institucionalnega varstva - zavezanec za plačilo prispevka - doplačilo storitev institucionalnega varstva - preživljanje staršev - preživninska dolžnost - plačilo institucionalnega varstva - odločba centra za socialno delo - preživninska obveznost otrok do staršev
Sodišče prve stopnje je tožničin zahtevek za (do)plačilo storitev institucionalnega varstva toženkine matere pravilno presojalo po določbi prvega odstavka 185. člena Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ), po kateri mora polnoletni otrok po svojih zmožnostih preživljati starše, če ti nimajo dovolj sredstev za življenje in si jih ne morejo pridobiti, vendar najdlje toliko časa, kot so starši dejansko prećživljali njega. Izjema od tega pravila je določena le v drugem odstavku 185. člena DZ, ki določa, da polnoletnemu otroku ni treba preživljati tistega od staršev, ki z neupravičenih razlogov ni izpolnjeval preživninskih obveznosti do njega. Da bi šlo v obravnavani zadevi za tak primer, pa toženka ni ne trdila, ne dokazovala.
soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe - sklep o prodaji - pravnomočnost sklepa
Pritožbeni razlogi za izpodbijani sklep niso pravno odločilni. Tičejo se pravilnosti sklepa o prodaji, skladno s katerim je bila opravljena zadevna prodaja, glede katerega pa je že sodišče prve stopnje poudarilo, da je pravnomočen.
URS člen 15, 36. DZ člen 109, 135, 138, 138/3, 139, 152, 152/1, 160, 160/1, 160/3. ZPND člen 22.
postopek za odločanje o varstvu in vzgoji otroka, preživljanju otroka in otrokovih stikih - ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba o stikih - pogoj za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - način izvajanja stikov - prepustitev stanovanja v izključno uporabo - izselitev iz stanovanjske hiše - trajanje začasne odredbe - prenehanje začasne odredbe - odločanje o ukrepih in spremljanje izvajanja ukrepov - uresničevanje in omejevanje ustavnih pravic - pravica do nedotakljivosti stanovanja - stanovanjsko varstvo - odločitev o varstvu, vzgoji in preživljanju skupnih otrok (dodelitev otrok) - skupno varstvo in vzgoja otroka - skupno starševstvo - konfliktnost med starši - določitev preživnine za otroka - obrazloženost odločitve - potrebe otrok in zmožnosti staršev - način izpolnitve preživninske obveznosti - določitev preživnine v naravi - nastop polnoletnosti - preživljanje polnoletnega otroka - uveljavljanje pravice do preživnine - zapadlost preživninske obveznosti - obvezne sestavine odločbe - dodelitev zadeve drugemu sodniku
Predlagatelj ni podal predloga za spremembo začasne odredbe, pač pa predlog za prenehanje dela pravnomočne začasne odredbe; zakonska podlaga za odločitev so določila 160. člena DZ. Na podlagi prvega odstavka 160. člena DZ sodišče sklene, da izrečeni ukrep preneha, če prenehajo razlogi za izrek ukrepa, skladno s tretjim odstavkom pa ukrep preneha tudi s potekom časa, ki ga določa zakon za posamezen ukrep.
Z delom začasne odredbe, ki odreja izmenično izselitev udeležencev iz hiše, je sodišče poseglo v pravico udeležencev do doma, ki je varovana v okviru ustavne pravice do nedotakljivosti stanovanja (36. člen URS). Ker se človekove pravice in temeljne svoboščine uresničujejo neposredno na podlagi Ustave (prvi odstavek 15. člena URS), mora sodišče pri odločanju o njih presoditi, ali je teža posega sorazmerna zasledovanemu cilju, upoštevaje pri tem vse okoliščine konkretnega primera.
Ne gre spregledati, da gre za primerljivo situacijo, kot nastane v primeru stanovanjskega varstva ob razvezi po 109. členu DZ ali po 22. členu ZPND. Oba ukrepa sta omejena na največ 1 leto (stanovanje se dodeli v uporabo za največ 6 mesecev, na predlog se lahko stanovanjsko varstvo podaljša še največ za 6 mesecev). Prepoved uporabe stanovanja lahko traja le toliko, da se bivša partnerja in otroci vživijo v nov položaj in si uredijo življenjske razmere.
Starša lahko kot zakonita zastopnika le do polnoletnosti otroka uveljavljata njegove pravice in interese v zvezi s preživnino, potem pa upravičenost za zastopanje izgubita, s tem da procesna dejanja, ki sta jih v imenu otroka opravila do tedaj, ostanejo v veljavi.
ZZK-1 člen 40, 40/2, 40/2-2, 41, 49, 124, 140, 140/3, 142, 142/2. SPZ člen 23.
zaznamba prepovedi odtujitve ali obremenitve nepremičnine - pogodba o dosmrtnem preživljanju - listina, ki je podlaga za vpis v zemljiško knjigo - odpravek notarskega zapisa - notarski zapis pogodbe - načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku - overjeno zemljiškoknjižno dovolilo - predznamba - vpisi v zemljiško knjigo
Če se torej predlaga vpis pravice v zemljiško knjigo na podlagi notarskega zapisa, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo za tak vpis, je glede zgoraj povzete zakonske določbe ZKK-1 primerna listina za vpis te pravice le tisti odpravek notarskega zapisa, ki je sestavljen za vpis v zemljiško knjigo.