SPZ člen 9, 43, 43/2, 46. ZTLR člen 28. ZVKSES člen 4, 4/1, 15, 15/4, 98, 98/1. ZFPPIPP člen 22, 22/1, 22/1-2, 253, 309, 309/1.
priposestovanje - dobra vera priposestvovalca - izločitvena pravica
Dobroverni lastniški posestnik je tisti, ki ima stvar v posesti kot da je njegova, in ne ve in niti ne more vedeti, da ni upravičen do posesti. Priposestvovalec mora biti v opravičljivi zmoti glede pravice do lastniške posesti. Prav tako pa je pomembno, da se tudi od lastnika, ki mu je znano posestno stanje, zahteva skrbno ravnanje, s katerim prepreči priposestvovanje.
ZZVZZ člen 26. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 64, 64/1, 64/2, 64/3, 72, 259, 259/3.
povračilo stroškov za nakup medicinsko-tehničnih pripomočkov - gibalno ovirana oseba - invalidski voziček - dokazna ocena izvedenskega mnenja - postavitev drugega izvedenca - odločanje po prostem preudarku
Ključno za razsojo je dejansko stanje v času odločanja o novi tožnikovi vlogi za priznanje pravice do medicinskega pripomočka, ne pa razlogi, na podlagi katerih je bil odobren voziček v letu 2015. Glede na prevladujoče kriterije, kot so določeni v Pravilih OZZ po mnenju sodne izvedenke pri tožniku zagotovo ni podane težke telesne okvare. Pri tožniku gre za srednjo telesno prizadetost, kateri pa ustreza predpis vozička na ročni pogon s šifro 0530.
URS člen 14. ZPIZ-2 člen 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20.
invalidnina za telesno okvaro - načelo enakosti - nastanek zavarovalnega primera - bodoč negotov dogodek - vključitev v obvezno zavarovanje
Nastanek telesne okvare je eden od zavarovalnih primerov, kjer so pravice zavarovancev zagotovljene le ob pogoju plačanih prispevkov. Telesna okvara, s katero oseba vstopa v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ne predstavlja negotovega bodočega dogodka, za katerega se ves čas zavarovanja plačujejo prispevki, temveč je že znano gotovo dejstvo. Zato takšno, pred vključitvijo v zavarovanje, nastalo stanje ne more postati zavarovalni primer, za katero je mogoče zahtevati priznanje pravic.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 38, 38/1, 38/1-2.
nagrada izvedencu - pregled zdravstvene dokumentacije - sprememba prvostopenjske odločitve
Ker iz predložene dokumentacije ne izhaja, da bi izvedenski organ pridobil tudi zdravstveni karton, pritožbeno sodišče ugotavlja, da v tem primeru ni mogoče priznati stroškov za pribavo in proučitev dokumentacije v zdravstvenem kartonu.
Ustavno sodiščev je v odločbi Up 275/97 za začasne odredbe, ki se vsebinsko ujemajo s tožbenimi zahtevki, postavilo še dodaten pogoj, to je izkazanost, da bi v primeru zavrnitve tožbenega zahtevka v pravdi bilo mogoče vzpostaviti prejšnje stanje (tako imenovani pogoj reverzibilnosti).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00074542
KZ-1 člen 223, 223/1. ZOPOKD člen 4, 25. ZKP člen 270, 270/2, 277, 277/1, 277/1-1, 437, 437/1.
kaznivo dejanje oškodovanja tujih pravic - zavrženje obtožnega predloga - opis kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - oškodovanje tujih pravic - poškodbena posledica - odvzem posesti - dejanska škoda - bodoča škoda - izgubljeni dobiček - užitek - dopolnitev obtožnega akta - formalni preizkus obtožnega akta
Zgolj ogrozitev premoženja drugega pri poškodbenih kaznivih dejanjih ne zadostuje. Namen inkriminacije po prvem odstavku 223. člena KZ-1 ni varovanje časovno oddaljenih (negotovih) premoženjskih interesov, temveč konkretnega oškodovanja, ki izkazuje takšno stopnjo nevarnosti, da upravičuje kazenskopravno intervencijo, ki je v skladu z načelom omejenosti represije skrajno sredstvo družbenega odzivanja na protipravna dejanja posameznikov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - SOCIALNO VARSTVO
VSC00077916
ZPP člen 87, 87/1, 337, 337/1, 339, 339/2-11, 339/2-15, 353. ZSVI člen 11, 11/1-5, 100, 100/1, 100/3, 100/4. DZ člen 185, 185/1, 185/2. OZ člen 299, 299/1, 378, 378/1.
domska oskrba - institucionalno varstvo odraslih - plačilo storitev institucionalnega varstva - plačilo domske oskrbe - zakonska dolžnost preživljanja - dolžnost preživljanja staršev - oprostitev plačila institucionalnega varstva - zavezanec za plačilo prispevka - doplačilo storitev institucionalnega varstva - preživljanje staršev - preživninska dolžnost - plačilo institucionalnega varstva - odločba centra za socialno delo - preživninska obveznost otrok do staršev
Sodišče prve stopnje je tožničin zahtevek za (do)plačilo storitev institucionalnega varstva toženkine matere pravilno presojalo po določbi prvega odstavka 185. člena Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ), po kateri mora polnoletni otrok po svojih zmožnostih preživljati starše, če ti nimajo dovolj sredstev za življenje in si jih ne morejo pridobiti, vendar najdlje toliko časa, kot so starši dejansko prećživljali njega. Izjema od tega pravila je določena le v drugem odstavku 185. člena DZ, ki določa, da polnoletnemu otroku ni treba preživljati tistega od staršev, ki z neupravičenih razlogov ni izpolnjeval preživninskih obveznosti do njega. Da bi šlo v obravnavani zadevi za tak primer, pa toženka ni ne trdila, ne dokazovala.
izpraznitev stanovanja - nalog za izpraznitev - zavrženje ugovora - vložitev po izteku zakonskega roka - zamuda roka za vložitev pravnega sredstva - odpoved najemne pogodbe - vročanje v hišni predalčnik - fikcija vročitve
Sodišče je ugovor tožene stranke zoper nalog za izpraznitev stanovanja utemeljeno zavrglo, ker je bil vložen po poteku 30-dnevnega roka.
začasna odredba - izvajanje starševske skrbi - zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - določitev obsega stikov - prešolanje učenca na drugo šolo - nadomestitev soglasja starša - pogoj za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - dokazni standard v postopku izdaje začasne odredbe - izdaja začasne odredbe v družinskopravni zadevi - pritožbena obravnava
Sodna praksa se izogiba odločanju o nadomestitvi soglasja za prešolanje pred odločitvijo o zaupanju v varstvo in vzgojo. Začasne odredbe, kjer je dokazni standard znižan na raven verjetnosti, namreč niso in ne smejo biti nadomestilo meritornega odločanja. Pritožbeno sodišče ponovno poudarja, da imajo začasne odredbe v družinskopravnih zadevah velik neposreden vpliv na končno odločitev, kar lahko močno in trajno prizadene interese obeh staršev in zlasti otrok, zato je treba k njihovi izdaji pristopiti restriktivno. Temu izhodišču, ki ga je v odločbi Up-410/01 izpostavilo Ustavno sodišče RS, povsem enotno sledi dolgoletna sodna praksa višjih sodišč s stališčem, da se z začasnimi odredbami v družinskopravnih zadevah začasno uredi izjemen položaj, v katerem je varstvo otroka tako ogroženo, da ni mogoče čakati na zaključek postopka in pravnomočnost odločbe. Ogroženost otrok, ki je posledica nesoglasij med starši o tem, komu naj bodo otroci zaupani v vzgojo in varstvo, o načinu in obsegu preživljanja časa z otroki, težav pri izvrševanju stikov, izpostavljenosti otrok konfliktom med starši in tudi načina, na katerega sta starša po razpadu družinske skupnosti uredila bivanje otrok, zato ne more povzročiti izdaje začasne odredbe o nadomestitvi soglasja za prešolanje.
invalidnina za telesno okvaro - dokazna ocena izvedenskega mnenja - nasprotja v mnenjih izvedencev
Nosilni pritožbeni očitek, da izvedenski organ na podlagi osebnega pregleda ni mogel sprejeti pravilnih zaključkov, ki so v nasprotju z zaključki sodnega izvedenca ortopeda, je neutemeljen. Izvedenski organ je v svoji obširni dopolnitvi pisnega izvedenskega mnenja vztrajal, da njegove ugotovitve ne nasprotujejo predhodnim ugotovitvam invalidskih komisij in izvedenskega mnenja, saj pri tožniku ni bil potrjen obstoj trajnih telesnih okvar po točkah Sporazuma o telesnih okvarah.
ZFPPIPP člen 383b, 383b/1, 384, 384/6, 401, 401/1.
odpust obveznosti - ugovor proti odpustu obveznosti - narok - pristop na narok
Dolžnik v pritožbi navaja, da se je naroka dne 5. 12. 2023 ob 10. uri udeležil, kar naj bi bilo razvidno iz „evidence, kjer se je osebno in pisno verificiral pri vhodu“. Ne trdi pa, da je na narok pristopil. Iz zapisnika naroka izhaja, da je nanj pristopila (le) pooblaščenka stečajnega upravitelja A. A. ter da za dolžnika ni pristopil nihče, vabilo pa je izkazano. Četudi bi bilo torej res, da se je dolžnik 5. 12. 2023 ob 10. uri na vhodu sodišča verificiral, s tem še ne bi dokazal, da je na narok ob 10. uri tudi pristopil.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00073275
KZ-1 člen 244, 244/1, 244/2. ZKP člen 358, 358/3.
kaznivo dejanje zlorabe položaja ali pravic - narava pogodbe - repo pogodba - začasne prodaje (repo posli) - reodkup - oprostilna sodba
Po oceni vseh dokazov je nato sprejelo razlago sklenjenih in spornih pogodb, kot sta jo izpostavljala oba obtoženca in sicer, da je šlo za repo pogodbe in ne samostojne kupoprodajne pogodbe, kot je bilo to ugotovljeno pri prvem sojenju. Na kratko povzeto, C. je pri D. dobil kreditna sredstva na način, da je banki prodal delnice in se zavezal, da jih bo v določenem roku odkupil po enaki ceni, zvišani za bančne obresti. Ker pa takšne, neposredne pogodbe ni smel skleniti, je po predhodnem dogovoru kot kupec nastopila Č., nato pa je na njeno mesto vstopil C. in z odkupom delnic dejansko odplačal kredit. Prav zato je po oceni sodišča šlo za prikrito repo pogodbo in ne pogodbo, s katero bi C. oziroma obtoženi A. A., računajoč ob tem na svoje osebne koristi, hotel Č. razbremeniti plačila.
Gre za vprašanje, ali je s prodajo delnic družbe C. bila mišljena njihova trajna odsvojitev ali zgolj začasna v smislu ponovnega odkupa po vnaprej dogovorjeni, le nekoliko višji ceni od prodajne oziroma ali je šlo za reodkupno pogodbo.
Odločitev C. oziroma obtoženega A. A. o načinu kreditiranja z repo pogodbami, sodi v okvir poslovne odločitve uprave, ki je lahko ali pa ne ekonomsko upravičena ali koristna, kot predmet obtožbe pa je pomembna le, če je v nasprotju z dolžnostjo skrbnega in poštenega gospodarjenja in zato nezakonita.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSC00074815
ZPP člen 7, 212, 215. OZ člen 417, 569. ZFPPIPP člen 301.
posojilna pogodba - dokazna stiska
Pritožnik v pritožbi navaja, da mora v primerih, kot je konkretni, pravdno sodišče, upoštevaje določbe četrtega odstavka 301. člena ZFPPIPP, tožbeni zahtevek tožeče stranke po nadaljevanju prekinjenega postopka zaradi posledic postopka osebnega stečaja, razumeti kot ugotovitvenega ter ga kot takega obravnavati ne glede na to, da je bil postavljen kot dajatveni zahtevek (v času pred začetkom stečajnega postopka osebnega stečaja toženca,ko je bila vložena tožba). S tem, ko je pravdno sodišče po uradni dolžnosti, zaradi izpolnjenosti pogojev, po objavi sklepa o preizkusu terjatev, nadaljevalo pred tem prekinjeni postopek, je že po sili zakona dajatveni zahtevek na plačilo zahtevanih 2.500,00 EUR postal zgolj ugotovitveni.
zadržanje na oddelku pod posebnim nadzorom - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - duševna motnja
Opisano ogrožanje zadržane, ki je opustila jemanje zdravil in je do potrebe njihovega jemanja nekritična, je že po zaključku prvostopnega sodišča, s katerim se pritožbeno sodišče strinja, mogoče preprečiti le z ustreznim zdravljenjem; brez jemanja zdravil se bo konfliktnost pri zadržani gotovo povečala, prav tako njena agresija in nespečnost, poslabšala bi se manija, s čimer bi ob nejemanju zdravil pod nadzorom lahko zapadla, kako že v preteklosti, v globoko depresijo, kar bi glede na dosedanji potek pričakovano sledilo, in kar predstavlja tudi nevarnost hujšega ogrožanja njenega zdravja in nevarnost ogrožanja življenja v bodoče.
invalidska pokojnina - sorazmerni del invalidske pokojnine - odločanje po uradni dolžnosti - gostota pokojninske dobe - dokazna ocena izvedenskega mnenja - poslabšanje zdravstvenega stanja - poseganje v pridobljene pravice - zavrženje dela tožbe - sprememba izpodbijane sodbe
Pri tožniku je bilo stanje enako oziroma se je v letu 2020 še poslabšalo, kar pa ne narekuje razvrstitev v II. oziroma III. kategorijo invalidnosti, temveč je pri njem še naprej podana I. kategorija invalidnosti. V tem primeru posledično tudi ne gre za nastanek nove invalidnosti. Pri tožniku je ves čas podana I. kategorija invalidnosti. S tem je izpolnjen prvi pogoj za priznanje pravice do sorazmernega dela invalidske pokojnine.
Ne glede na to, da je toženec glede na novo tožnikovo vlogo tožnika razvrstil v I. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni od 13. 7. 2021 dalje, pa je pri tožniku invalidnost nastala že 16. 2. 2011. Ob nastanku invalidnosti pa je tožnik izpolnjeval pogoj dopolnjene pokojninske dobe, saj mu je bila že tedaj, ob izpolnjevanju zakonskih pogojev, priznana pravica do sorazmernega dela invalidske pokojnine.
soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe - sklep o prodaji - pravnomočnost sklepa
Pritožbeni razlogi za izpodbijani sklep niso pravno odločilni. Tičejo se pravilnosti sklepa o prodaji, skladno s katerim je bila opravljena zadevna prodaja, glede katerega pa je že sodišče prve stopnje poudarilo, da je pravnomočen.
ZPP člen 30, 30/1, 32, 32/2, 47, 481, 481/1, 482, 483, 484. ZKme-1 člen 5, 5/3, 5/6, 100.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost okrajnega sodišča - stvarna pristojnost okrožnega sodišča - gospodarski spor - uporaba določb postopka v gospodarskih sporih - objektivni kriterij za določitev gospodarskega spora - subjektivni kriterij za gospodarski spor - dopolnilna dejavnost na kmetiji - fizična oseba
Nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji kot fizična oseba ni naveden med subjekti, za katere se uporabljajo pravila o postopku v gospodarskih sporih (prvi odstavek 481. člena ZPP).
Ker drug rok za sklep, ki ga je sprejelo sodišče prve stopnje, ni predpisan, je sodišče pravilno upoštevalo, da je rok za vložitev pritožbe iztekel po preteku 15 dni od vročitve sklepa. Ta sklep je bil tožniku vročen 27. 11. 2023, kar pomeni, da je rok za vložitev pritožbe iztekel 12. 12. 2023. V sklepu je bil tožnik tudi pravilno opozorjen, da je zoper sklep dovoljena pritožba v roku 15 dni od prejema pisnega odpravka sklepa.
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8. DZ člen 141, 141/8, 156, 158, 158/1, 160, 160/3, 171, 173, 174, 174/4, 200, 203. ZNP-1 člen 7, 34.
odločanje o ukrepih in spremljanje izvajanja ukrepov - sprememba odločitve o varstvu in vzgoji otroka - omejitev starševske skrbi - odvzem ali omejitev starševske skrbi - odvzem otroka staršem - odvzem otroka in namestitev v rejniško družino - izvedenec psihiatrične stroke - začasna odredba o stikih - največja korist otroka - kolizijski skrbnik otroka - stiki otrok s starši - pravica do spoštovanja družinskega življenja - preiskovalno načelo - nova dejstva in novi dokazi - načelo najmilejšega ukrepa - svetovanje pred začetkom postopka za varstvo koristi otroka
Na podlagi četrtega odstavka 174. člena DZ lahko ukrep odvzema otroka staršem in namestitev otroka v rejniško družino traja največ tri leta. Zmotno je stališče, da bo takšen ukrep dejansko trajal več kot tri leta, saj je k dobi trajanja potrebno prišteti tudi čas trajanja začasne odredbe o odvzemu otroka. V sodni praksi in teoriji je sprejeto stališče, da se čas trajanja izdane začasne odredbe ne všteje v čas trajanja ukrepa. Pritožbeno sodišče se strinja s stališčem, da je rok trajanja ukrepa neposredno povezan s cilji (nameni) takšnega ukrepa trajnejšega značaja. S tem so varovane tako koristi otroka kot pravice staršev. Zakonodajalec je predvidel za izrek takšnega ukrepa samostojen rok trajanja, v katerem bi se lahko namen in cilji takšnega ukrepa tudi izpolnili, v predvidljivih okoliščinah, ko je dokončno jasna izbira ukrepa in ne le začasna rešitev.