Dolžnik ima v postopku osebnega stečaja v skladu s 1. točko 385. člena ZFPPIPP sicer položaj stranke postopka. Vendar ima po izrecni določbi šestega odstavka 119. člena ZFPPIPP pravico do pritožbe proti sklepu, s katerim je sodišče razrešilo upravitelja, le upravitelj, ne pa tudi upniki, niti dolžnik v postopku osebnega stečaja.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da dolžnik v pritožbi ni podal nobenih konkretnih trditev, iz katerih bi bilo razvidno, da so bila v zakonu določena pravila imenovanja upravitelja o vrstnem redu kršena, čeprav bi podatke o dodelitvi zadev stečajnim upraviteljem lahko pridobil na vpisniku. Zgolj pritožnikov dvom v zakonitost izbire ne zadošča za uspešno utemeljitev tega pritožbenega razloga.
zavrnitev obtožbe - okoliščine, ki izključujejo kazenski pregon - oškodovanec kot tožilec - subsidiarni obtožni predlog - rok za vložitev obtožnega predloga - predlog za opravo posameznih preiskovalnih dejanj - prepozen predlog - procesni prekluzivni rok - sklep o ustavitvi postopka - nestrinjanje preiskovalnega sodnika - obvestilo oškodovancu o pravici do nadaljevanja pregona zoper obdolženca
Sodišče prve stopnje je uporabilo petnajstdnevni rok iz tretjega odstavka 186. člena ZKP, ki izrecno velja za situacijo, ko i) preiskovalni sodnik spozna, da je preiskava končana ali ii) ko senat zavrne predlog oškodovanca kot tožilca ali predlog zasebnega tožilca za dopolnitev preiskave; torej ne gre za situacijo, ko se preiskovalni sodnik že v osnovi ne strinja z opravo predlaganih posameznih preiskovalnih dejanj. Kot pravilno ugotavlja pooblaščenka, je v slednjem primeru sodišče v skladu s smiselno uporabo 60. člena ZKP, dolžno oškodovanca kot tožilca obvestiti, da lahko v roku 30 dni od prejema obvestila o nestrinjanju s predlogom za opravo preiskovalnih dejanj, vloži obtožni predlog. Takšno stališče, torej, da je v dani procesni situaciji, potrebno izhajati iz določbe drugega odstavka 60. člena ZKP, je zavzeto v sodni praksi (glej sklep VSM IV Kp 22620/2019 z dne 9. 7. 2019), predvsem pa tudi v veljavni kazenskopravni teoriji, ki naredi izrecno distinkcijo med situacijo, ko oškodovanec kot tožilec ali zasebni tožilec prejmeta obvestilo sodišča, da preiskovalna dejanja ne bodo opravljena, v tem primeru lahko vložita obtožni akt v roku 30 dni (smiselna uporaba 60. člena ZKP) in situacijo, ko so bila preiskovalna dejanja opravljena in je ta rok krajši in sicer 15 dni (tretji odstavek 186. člena ZKP), v obeh primerih pa gre za prekluzivna roka.
Za uspeh v tem postopku ne zadošča zatrjevanje obstoja postopkovne kršitve v postopku za izvedbo razpisa, ampak tudi, da je ta kršitev lahko bistveno vplivala na odločitev sveta zavoda o izbiri kandidata oziroma da bi slednja lahko bila drugačna, če zatrjevanih nepravilnosti ne bi bilo. Glede na procesne kršitve, ki jih je zatrjevala tožnica, da ji je toženka onemogočila učinkovito uporabo pravnih sredstev, je sodišče pravilno zaključilo, da tožnica kot neizbrana kandidatka iz posredovane ji razpisne dokumentacije ni mogla preizkusiti, ali je bil postopek voden zakonito niti ali izbrani kandidat (katerega poimensko iz sklepa o izbiri ni mogoče razbrati) izpolnjuje razpisne pogoje. Slednje bi lahko predstavljalo procesno kršitev po 36. členu ZZ, ki pa toženki nalaga zgolj prijavljenemu kandidatu omogočiti pregled razpisnega gradiva, ne pa tudi posredovanja le-tega oziroma celotne razpisne dokumentacije. Utemeljen je pomislek sodišča prve stopnje, da tožnica ni konkretizirala, s čim bi navedena postopkovna kršitev, ki je po časovnem sosledju dogodkov lahko bila storjena šele po opravljeni izbiri kandidata, lahko bistveno vplivala na odločitev o izbiri kandidata.
prekinitev postopka - razlogi za prekinitev postopka - predhodno vprašanje - kompleksno pravno razmerje - načelo ekonomičnosti - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - razmerja med etažnimi lastniki
Glede na kompleksnost zadeve, predvsem pa število udeležencev v postopku, bi bilo reševanje vprašanja, ki je predhodno vprašanje za odločitev o preostalem delu tožbenega zahtevka, neekonomično, tako iz časovnega kot stroškovnega vidika.
ZDR-1 člen 4, 200, 200/2, 200/3. ZPP člen 274, 274/1.
zahtevek za izstavitev - pogodba o zaposlitvi - ugotovitev obstoja delovnega razmerja - dejanski delodajalec - zavrženje dela tožbe - sprememba izpodbijane sodbe
Rok za vložitev tožbe iz tretjega odstavka 200. člena ZDR-1 velja tudi v primeru zahtevka za ugotovitev obstoja delovnega razmerja po tem, ko delavcu preneha civilnopravno razmerje, glede katerega uveljavlja obstoj vseh elementov delovnega razmerja in nadaljuje z delom pri dejanskemu delodajalcu preko zaposlitve pri drugemu, zgolj formalnem delodajalcu.
Ker je tožnik s toženko v prikritem delovnem razmerju, nima pa z njo sklenjene pogodbe o zaposlitvi, je sodišče prve stopnje utemeljeno ugodilo tožbenemu zahtevku za izstavitev pogodbe o zaposlitvi, saj bo tožnik z realizacijo tega dela tožbenega zahtevka prenehal z delovnim razmerjem pri sedanjem formalnem delodajalcu in tudi formalno delovno razmerje nadaljeval z dejanskim delodajalcem - toženko.
posojilna pogodba ali darilo - namen izročitve denarja - razlog za sklenitev pogodbe - bistvena sestavina pogodbe - rok za vračilo posojila - ponavljanje tožbenih navedb
Določitev roka vračila posojila ni bistvena sestavina posojilne pogodbe.
Namen sklenitve posojilne pogodbe ni bistvena okoliščina, ki bi bila odločilna za presojo njenega obstoja.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00073461
ZKP člen 25, 25/1-1, 435, 435/1. KZ-1 člen 160, 160/1, 160/2. ZJZ člen 4, 11.
kaznivo dejanje žaljive obdolžitve - kvalificirana oblika - stvarna pristojnost sodišča - javni shod - zbor lastnikov
Glede na dikcijo določb ZJZ in okoliščine konkretnega primera, se sodišče druge stopnje pridružuje pritožbenemu stališču, da predmetni shod ni bil javni shod, omejen je bil le na ozek, interesno povezan krog ljudi, torej na lastnika hiše, kot tak tudi ni bil prijavljen. Sodišče prve stopnje je srečanje (zbor) lastnikov in stanovalcev večstanovanjske hiše na danem naslovu, pravno zmotno štelo za javni shod in temu posledično, ker je ocenilo, da naj bi šlo za kaznivo dejanje žaljive obdolžitve po drugem v zvezi s prvim odstavkom 160. člena KZ-1, zmotno odločilo o stvarni nepristojnosti okrajnega sodišča.
ZDR-1 člen 126, 126/2, 168. ZPP člen 163, 163/3, 242, 242/3. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 12, 13.
višina nadomestila plače - stroški priče - bruto in neto znesek
Sodišče prve stopnje je delodajalcu utemeljeno priznalo strošek nadomestila plače v bruto- bruto znesku. Slednji namreč predstavlja končni strošek delodajalca v zvezi s plačo oziroma nadomestilom plače delavca in do katerega je dejansko upravičen skladno z določbami Pravilnika o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku. Upoštevati je namreč treba, da je v našem plačnem sistemu uveden sistem bruto plače in da plačilo za delo ne predstavlja le neto plače. Drugi bruto (ali bruto-bruto) pa pomeni strošek delavčeve plače za delodajalca. Gre za dajatve, ki glede plače bremenijo delodajalca (16,1%). Enako velja za nadomestilo plače za odsotnost z dela zaradi pričanja na sodišču. Končno breme slednjega ni dolžan nositi delodajalec, temveč najprej tisti, po predlogu katerega se je procesno dejanje na sodišču opravilo.
Uporaba novele ZFPPIPP-G ni neustavna oziroma v nasprotju s prepovedjo iz 155. člena Ustave Republike Slovenije. Na podlagi prvega odstavka 407. člena ZFPPIPP se dolžniku obveznosti odpustijo z izdajo sklepa o odpustu obveznosti in ne že z izdajo sklepa, s katerim se tak postopek začne. Sklep o odpustu obveznosti je zato konstitutivne pravne narave in stečajno sodišče pri odločanju o odpustu obveznosti uporabi materialno pravo, ki velja v času odločitve.
Izterjevanja terjatev ima podlago v 7. členu ZOZP. Gre za odškodninski zahtevek zavarovalnice zaradi kršitve zavarovalne pogodbe za škodo, ker je sama morala kriti škodo, ki jo je povzročil zavarovanec oziroma dolžnik.
Pritožnik neutemeljeno navaja, da ker gre za regresni zahtevek zavarovalnice in ne za neposredno terjatev oškodovanca, izjema po 5. točki drugega odstavka 408. člena ZFPPIPP za upnikovo terjatev ni učinkovita. Po prepričanju sodišča druge stopnje predmetno določilo regresa zavarovalnice ne izključuje in sodišče prve stopnje ni širilo izjeme na primere, ki niso določeni kot navaja pritožba. Bistveno za uporabo te določbe je zgolj, da gre za terjatev, ki meri na povrnitev škode, ki je bila povzročena namerno ali iz hude malomarnosti, in je povezana z istim historičnim dogodkom, na podlagi katerega je zavarovalnica izplačala odškodnino oškodovancu.
Razlaga, za katero se zavzema dolžnik, je po mnenju sodišča druge stopnje v nasprotju s pravno dobroto odpusta obveznosti, ki je namenjena le poštenim in vestnim dolžnikom.
ZDOdv člen 12, 12/2, 18. ZDavP-2 člen 3, 3/3, 3/3-2.
prispevek za zdravstveno varstvo - prerekanje terjatve v stečajnem postopku - napotitev na pravdo za ugotovitev terjatve - tožba za ugotovitev neobstoja prerekane terjatve - pasivna legitimacija - davčni organ - Državno odvetništvo - Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) - zastopanje zavoda
Iz zakonskih določb ne izhaja, da terjatev za plačilo neplačanih prispevkov za zdravstveno varstvo preide z upnika Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije na davčni organ ali državno odvetništvo ali da navedena državna organa pridobita procesno legitimacijo za nastopanje v pravdi v zvezi s to terjatvijo.
Tožeča stranka je tožbo za ugotovitev neobstoja prerekane terjatve pravilno vložila zoper Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ki je upnik prerekane terjatve in posledično tudi tožena stranka v pravdnem postopku za ugotovitev neobstoja prerekane terjatve.
ZJU člen 31, 31/1, 31/1-5, 68, 68/1, 68/1-3. ZDR-1 člen 54, 54/1, 54/1-11, 56.
transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas - projektno delo - razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas - financiranje kulturnih programov
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da toženka ni dokazala, da bi bilo tožničino delo novinarke poročevalke v C. centru vezano na časovno omejen radijski program ali poseben časovno omejen projekt, vezan na izvajanje njene javne službe. Tožnica je namreč na podlagi pogodbe o zaposlitvi za določen čas opravljala redno novinarsko delo. Toženka je skladno z ZRTVS-1 dolžna zagotavljati radijske in televizijske programe za italijansko narodno skupnost. Posledično je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da pogodba z Uradom ne predstavlja pogodbe o zagotavljanju radijskih in televizijskih programov za italijansko narodno skupnost, kot skupni projekt toženke in Republike Slovenije, pač pa zgolj pogodbo o sofinanciranju teh programov, ki jih je toženka (tudi sicer) dolžna zagotavljati kot javno službo na podlagi ZRTVS-1. Pritožba neutemeljeno navaja, da je potreba po dodatnem delu odvisna od tovrstnih pogodb, ter da je bila tožnici iz tega razloga ponujena pogodba o zaposlitvi za določen čas do konca financiranja, saj način financiranja ne vpliva na zaključek o obstoju projektnega dela, prav tako pa potreba po dodatnem delu, zaradi večjega obsega programa, ne predstavlja projektnega dela.
Delodajalec ne more razloga za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas spremeniti v sodnem postopku in uveljavljati, da je dejanski razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas drug, kot je naveden v pogodbi o zaposlitvi. V pogodbi o zaposlitvi mora biti obvezno naveden razlog za sklenitev pogodbe za določen čas (5. alineja prvega odstavka 31. člena ZDR-1), delodajalec pa mora v primeru spora dokazati obstoj tega, in ne katerega drugega razloga.
seznam dolžnikovega premoženja - informativni seznam dolžnikovega premoženja - končanje izvršilnega postopka - sklep o ustavitvi izvršilnega postopka - neuspešna izvršba
Sedmi odstavek 31. člena ZIZ, ki določa potek in vsebino naroka, le določa, da na naroku sodišče zasliši dolžnika o dejstvih iz prvega odstavka tega člena, torej o njegovem premoženjskem stanju, na predlog upnika pa lahko zasliši tudi druge osebe kot priče ali od drugih oseb ali organov zahteva posredovanje podatkov. Glede na navedeno in ker ZIZ ne določa kakršnokoli nadaljnjo obvezno procesno aktivnost strank in sodišča potem, ko je narok opravljen oziroma kasneje, tudi v primeru, če se upnik naroka za ugotovitev dolžnikovega premoženja ne udeleži, se izvršilni postopek v zvezi s predlogom za ugotovitev seznama dolžnikovega premoženja konča. Razlog končanja je neuspešna izvršba in neaktivnost upnika, posebnega sklepa o ustavitvi pa ZIZ ne v 31. členu ne v drugi določbi ne zahteva.
Če državno tožilstvo ob predstavitvi obtožnice po spremembi sodne prakse glede (ne)konkretiziranosti zakonskih znakov kaznivega dejanja poslovne goljufije obtožnice ustrezno ne modificira, je kasnejša modifikacija nedopustna in ji mora sodišče odreči pravno veljavnost ter odločiti o prvotno vloženi obtožnici.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00076450
ZIKS-1 člen 12, 12/7, 12/9.
vikend zapor - zahteva za sodno varstvo - alternativna izvršitev kazni zapora
Zloraba svobodnejšega načina prestajanja kazni zapora v smislu zlorabe prepovedanih drog oziroma težave obsojenca z odvisnostjo, niso razlogi, ki jih sedmi odstavek 12. člena ZIKS-1 našteva kot razloge zaradi katerih lahko direktor zavoda sodišču predlaga, da odloči, da obsojenec preostanek kazni zapora prestane v zavodu. Povedano drugače, odločitev sodišča, da mora obsojenec preostanek kazni zapora prestati v zavodu, lahko temelji le na ugotovitvi, da je izpolnjen kateri izmed taksativno naštetih razlogov iz sedmega odstavka 12. člena ZIKS-1 in ne na podlagi ugotovitve kakšnih drugih ravnanj obsojenca, iz katerih bi bilo mogoče sklepati, da ni več toliko osebnostno urejen, da mu je mogoče zaupati, da prestajanje kazni ob koncu tedna ne bo zlorabil, kar je sicer res pogoj iz prvega odstavka 12. člena ZIKS-1 za ugoditev takšnemu predlogu.
pogoji za začasno odredbo - začasna odredba v zavarovanje denarne terjatve - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena - objektivna nevarnost - subjektivna nevarnost - prodaja nepremičnine - varščina namesto začasne odredbe - zaznamba prepovedi v zemljiški knjigi
Preoblikovanje toženčevega premoženja v likvidnejšo obliko v povezavi z njegovim slabšim dohodkovnim stanjem verjetno izkazuje nevarnost precej otežene uveljavitve tožnikove terjatve.
Nenazadnje je imel pritožnik možnost ponuditi drugačen način zavarovanja terjatve (drugi odstavek 274. člena ZIZ), a tega doslej ni storil.
sprememba osebnega imena (priimka) mladoletnega otroka, kadar starša živita ločeno - sprememba otrokovega imena in priimka
Sodišče druge stopnje ugotavlja, da so nosilni razlogi za spremembo priimka mld. A. A. zlasti razlogi praktične narave, pojasnjeni v prejšnjem odstavku (poenostavljeno urejanje zadev v ustanovah, olajšani prehodi državne meje). Že ti zadoščajo za ugoditev predlogu.
Kršitev po 4. točki drugega odstavka 339. člena je absolutne narave, kar pomeni, da jo je treba upoštevati ne glede na njen vpliv na rezultat sojenja. Velja, kot je zapisana in je z razlago ni mogoče razveljaviti, navkljub interesu pospešitve in ekonomičnosti postopka. Sodišče prve stopnje je navkljub ugovoru tožnice zmotno presodilo, da je krajevno pristojno za odločitev o sporu, čeprav je šlo za spor iz najemnega razmerja in je podana izključna krajevna pristojnost sodišča po legi nepremičnine.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00073359
KZ-1 člen 308, 308/3. ZKP člen 181, 181/1-1, 451, 451/1, 465, 466, 466/1, 468, 468/1.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - postopek proti mladoletnikom - pripravljalni postopek - zahteva za uvedbo pripravljalnega postopka - opis kaznivega dejanja - konkretni opis dejanja - ukvarjanje s prepovedanim spravljanjem drugih čez mejo - pravna opredelitev dejanja - razlog smotrnosti
Zmotno je stališče sodnika za mladoletnike, da dopolnjena mladoletnikova starost osemnajstih let, vpliva na smotrnost kazenskega postopka, saj se lahko v skladu s prvim odstavkom 451. člena ZKP postopek proti mladoletnikom vodi proti osebam, ki so storile kaznivo dejanje kot mladoletniki, pa ob uvedbi postopka oziroma ob sojenju še niso stare enaindvajset let.
Ob odsotnosti dodatnih okoliščin, ki konkretizirajo bodisi večkratna, načrtovana ravnanja bodisi enkratno ravnanje skupaj z okoliščinami, ki izkazujejo nameravano nadaljevanje izvrševanja očitanih ravnanj, na primer dogovor z drugimi osebami za nadaljnje prestopanje meje, načrt, priprava na primer s skritim prostorom v avtu in podobno, zakonski znak „ukvarjanje“ v zahtevi za uvedbo pripravljalnega postopka proti mladoletniku ni ustrezno konkretiziran. Iz opisa kaznivega dejanja tudi ne izhaja, da se mladoletniku očita prevoz tujcev po ozemlju RS z namenom pridobitve premoženjske koristi zase ali drugega, zaradi česar sodišče druge stopnje zaključuje, da dejanje, ki ga je mladoletnik osumljen, ni kaznivo dejanje.
OZ člen 247. ZVKSES člen 8, 8/6, 8/7, 13, 13/3, 15, 15/2.
prodaja stanovanja - zamuda z izročitvijo stanovanja - pogodbena kazen - pogodbena kazen zaradi zamude - splošni pogoji prodaje posameznih delov stavbe - dogovor o predčasnem plačilu kupnine - prevzem nepremičnine - zadržanje dela kupnine - stvarne napake - normalna raba stanovanja - zamakanje
Pri pojmu normalne, običajne uporabe stanovanja gre za pravni pojem. Subsumpcija dejanskih ugotovitev pod ta pravni pojem pomeni pravno sklepanje. Ocena, ali gre za napako, ki ovira normalno uporabo stanovanja, je stvar pravne presoje sodišča.
Pritožbenega očitka o zamudi s plačilom ni mogoče sprejeti. Dokler stanovanje ni imelo vseh pogodbeno dogovorjenih lastnosti, potrebnih za normalno rabo, ga tožeča stranka ni bila dolžna prevzeti in zato tudi s plačilom kupnine ni mogla biti v zamudi.
izločitev sodnika - dvom o nepristranskosti sodnika - razlogi za izločitev sodnika
Že zaradi narave sodnega odločanja odklonitvenega razloga po 6. točki prvega odstavka 39. člena ZKP ne morejo predstavljati sodnikova pravna stališča, zavzeta pri opravljanju sodne funkcije oziroma njegove strokovne odločitve, tako procesnopravne kot tudi materialnopravne. Procesno postopanje sodnika in vrsta odločitve, ki jo sodnik sprejme v okviru svojh pristojnosti, ne glede na to ali so pravilne ali ne, sama po sebi, brez navedb dodatnih okoliščih, ki bi kazale na pristranskost sodnika, ne morejo biti podlaga za njegovo izločitev.