Za obstoj tega kaznivega dejanja goljufije mora tako upravičeni tožilec med drugim izkazati tudi, kakšna škoda naj bi nastala oškodovancu, kakšno ter kolikšno protipravno premoženjsko korist naj bi storilec pridobil, ali jo je pridobil zase ali za koga drugega.
Ker je obstoj utemeljenega suma mogoče ugotavljati le v primeru, če je obtožni akt sklepčen, v obravnavani zadevi pa vložena obtožna predloga glede na prej pojasnjeno nista bila sklepčna, se je sodišče prve stopnje neutemeljeno ukvarjalo z obstojem utemeljenega suma, da je ustni fiducirani dogovor med oškodovancem in obdolžencem ter obdolženo pravo osebo dejansko bil sklenjen.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 45, 51.
povišanje nagrade - inflacija - odmera nagrade izvedenca
51. člen Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih sodišče ne more uporabiti tako, da bi celotno nagrado sodni izvedenki enostavno povišalo za 17,7 %, kot je zahtevala. izvedenka. 51. člen Pravilnika daje splošno napotilo oziroma pooblastilo ministru, da s spremembo Pravilnika zviša posamezne postavke nagrad sodnim izvedencem, sodnim cenilcem in sodnim tolmačem, za kar ima izrecno zakonsko pooblastilo v četrtem odstavku 45. člena Zakona o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih.
Kršitev po 4. točki drugega odstavka 339. člena je absolutne narave, kar pomeni, da jo je treba upoštevati ne glede na njen vpliv na rezultat sojenja. Velja, kot je zapisana in je z razlago ni mogoče razveljaviti, navkljub interesu pospešitve in ekonomičnosti postopka. Sodišče prve stopnje je navkljub ugovoru tožnice zmotno presodilo, da je krajevno pristojno za odločitev o sporu, čeprav je šlo za spor iz najemnega razmerja in je podana izključna krajevna pristojnost sodišča po legi nepremičnine.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00073359
KZ-1 člen 308, 308/3. ZKP člen 181, 181/1-1, 451, 451/1, 465, 466, 466/1, 468, 468/1.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - postopek proti mladoletnikom - pripravljalni postopek - zahteva za uvedbo pripravljalnega postopka - opis kaznivega dejanja - konkretni opis dejanja - ukvarjanje s prepovedanim spravljanjem drugih čez mejo - pravna opredelitev dejanja - razlog smotrnosti
Zmotno je stališče sodnika za mladoletnike, da dopolnjena mladoletnikova starost osemnajstih let, vpliva na smotrnost kazenskega postopka, saj se lahko v skladu s prvim odstavkom 451. člena ZKP postopek proti mladoletnikom vodi proti osebam, ki so storile kaznivo dejanje kot mladoletniki, pa ob uvedbi postopka oziroma ob sojenju še niso stare enaindvajset let.
Ob odsotnosti dodatnih okoliščin, ki konkretizirajo bodisi večkratna, načrtovana ravnanja bodisi enkratno ravnanje skupaj z okoliščinami, ki izkazujejo nameravano nadaljevanje izvrševanja očitanih ravnanj, na primer dogovor z drugimi osebami za nadaljnje prestopanje meje, načrt, priprava na primer s skritim prostorom v avtu in podobno, zakonski znak „ukvarjanje“ v zahtevi za uvedbo pripravljalnega postopka proti mladoletniku ni ustrezno konkretiziran. Iz opisa kaznivega dejanja tudi ne izhaja, da se mladoletniku očita prevoz tujcev po ozemlju RS z namenom pridobitve premoženjske koristi zase ali drugega, zaradi česar sodišče druge stopnje zaključuje, da dejanje, ki ga je mladoletnik osumljen, ni kaznivo dejanje.
izločitev sodnika - dvom o nepristranskosti sodnika - razlogi za izločitev sodnika
Že zaradi narave sodnega odločanja odklonitvenega razloga po 6. točki prvega odstavka 39. člena ZKP ne morejo predstavljati sodnikova pravna stališča, zavzeta pri opravljanju sodne funkcije oziroma njegove strokovne odločitve, tako procesnopravne kot tudi materialnopravne. Procesno postopanje sodnika in vrsta odločitve, ki jo sodnik sprejme v okviru svojh pristojnosti, ne glede na to ali so pravilne ali ne, sama po sebi, brez navedb dodatnih okoliščih, ki bi kazale na pristranskost sodnika, ne morejo biti podlaga za njegovo izločitev.
izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznih predlogov - kršitev pravice do izjave - pravno relevantna dejstva
S spornim dokazom toženka ni dokazovala pravno relevantnega dejstva, zato sodišču prve stopnje tega dokaza ni bilo potrebno izvesti. Zgolj trditev in dokazovanje toženke, da ogled na določen dan v juliju 2018 ni bil mogoč, ne omogoča prepričljivega zaključka o protipravnem ravnanju tožnice.
Izkazane so vse okoliščine, ki utemeljujejo podaljšanje ukrepa prepovedi približanja. Podan je utemeljen sum, da je obtoženec izvršil očitana mu kazniva dejanja in je še vedno ponovitveno nevaren, zato je ukrep prepovedi približanja neogibno potreben in ga ni mogoče zagotoviti z milejšimi ukrepi, zato je tudi sorazmeren.
prekinitev postopka - predhodno vprašanje - obstoječe pravno razmerje - pravica do posesti - zahtevek za izpraznitev nepremičnine
Utemeljena so pritožbena zatrjevanja, da prekinitev postopka, da bi se počakalo, da bo neko pravno razmerje šele nastalo, ni dopustna, saj lahko po 1. točki prvega odstavka 206. člena ZPP sodišče postopek prekine le, kadar se predhodno vprašanje nanaša na že obstoječe pravno razmerje.
sodba na podlagi pripoznave - zavržena pritožba - nezadostno število izvodov pritožbe - poziv na predložitev zadostnega števila izvodov vloge
Obveznost pravdne stranke, da vloge, ki jih je treba vročiti nasprotni stranki, izroči sodišču v toliko izvodih, kolikor jih je treba za sodišče in nasprotno stranko, določa že zakon (prvi odstavek 106. člena ZPP); pozivu na dopolnitev pa mora stranka slediti ne glede na nezavezujoče obljube nasprotne stranke.
sprememba osebnega imena (priimka) mladoletnega otroka, kadar starša živita ločeno - sprememba otrokovega imena in priimka
Sodišče druge stopnje ugotavlja, da so nosilni razlogi za spremembo priimka mld. A. A. zlasti razlogi praktične narave, pojasnjeni v prejšnjem odstavku (poenostavljeno urejanje zadev v ustanovah, olajšani prehodi državne meje). Že ti zadoščajo za ugoditev predlogu.
posestnik zemljišča - motenje posesti - sodno varstvo posesti - zadnje stanje posesti - dokazna ocena
Tožnica ni bila posestnica dela zemljišča, glede katerega uveljavlja motenje posesti, zaradi česar je sodišče prve stopnje posledično njen zahtevek za motenje posesti tudi pravilno zavrnilo.
OZ člen 247. ZVKSES člen 8, 8/6, 8/7, 13, 13/3, 15, 15/2.
prodaja stanovanja - zamuda z izročitvijo stanovanja - pogodbena kazen - pogodbena kazen zaradi zamude - splošni pogoji prodaje posameznih delov stavbe - dogovor o predčasnem plačilu kupnine - prevzem nepremičnine - zadržanje dela kupnine - stvarne napake - normalna raba stanovanja - zamakanje
Pri pojmu normalne, običajne uporabe stanovanja gre za pravni pojem. Subsumpcija dejanskih ugotovitev pod ta pravni pojem pomeni pravno sklepanje. Ocena, ali gre za napako, ki ovira normalno uporabo stanovanja, je stvar pravne presoje sodišča.
Pritožbenega očitka o zamudi s plačilom ni mogoče sprejeti. Dokler stanovanje ni imelo vseh pogodbeno dogovorjenih lastnosti, potrebnih za normalno rabo, ga tožeča stranka ni bila dolžna prevzeti in zato tudi s plačilom kupnine ni mogla biti v zamudi.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00076450
ZIKS-1 člen 12, 12/7, 12/9.
vikend zapor - zahteva za sodno varstvo - alternativna izvršitev kazni zapora
Zloraba svobodnejšega načina prestajanja kazni zapora v smislu zlorabe prepovedanih drog oziroma težave obsojenca z odvisnostjo, niso razlogi, ki jih sedmi odstavek 12. člena ZIKS-1 našteva kot razloge zaradi katerih lahko direktor zavoda sodišču predlaga, da odloči, da obsojenec preostanek kazni zapora prestane v zavodu. Povedano drugače, odločitev sodišča, da mora obsojenec preostanek kazni zapora prestati v zavodu, lahko temelji le na ugotovitvi, da je izpolnjen kateri izmed taksativno naštetih razlogov iz sedmega odstavka 12. člena ZIKS-1 in ne na podlagi ugotovitve kakšnih drugih ravnanj obsojenca, iz katerih bi bilo mogoče sklepati, da ni več toliko osebnostno urejen, da mu je mogoče zaupati, da prestajanje kazni ob koncu tedna ne bo zlorabil, kar je sicer res pogoj iz prvega odstavka 12. člena ZIKS-1 za ugoditev takšnemu predlogu.
Če državno tožilstvo ob predstavitvi obtožnice po spremembi sodne prakse glede (ne)konkretiziranosti zakonskih znakov kaznivega dejanja poslovne goljufije obtožnice ustrezno ne modificira, je kasnejša modifikacija nedopustna in ji mora sodišče odreči pravno veljavnost ter odločiti o prvotno vloženi obtožnici.
V obravnavani zadevi je torej za materialno pravno presojo odločilno, da zatrjevani ustni dogovor, četudi v celoti sledimo trditvam in dokazom toženca, ne more pravno učinkovati na prodajno pogodbo z dne 8. 1. 2019, ki so jo podpisali vsi pogodbeniki in v kateri ni posebne določbe o delitvi kupnine, ki ne bi bila odvisna od velikosti solastniškega deleža posameznega solastnika.
seznam dolžnikovega premoženja - informativni seznam dolžnikovega premoženja - končanje izvršilnega postopka - sklep o ustavitvi izvršilnega postopka - neuspešna izvršba
Sedmi odstavek 31. člena ZIZ, ki določa potek in vsebino naroka, le določa, da na naroku sodišče zasliši dolžnika o dejstvih iz prvega odstavka tega člena, torej o njegovem premoženjskem stanju, na predlog upnika pa lahko zasliši tudi druge osebe kot priče ali od drugih oseb ali organov zahteva posredovanje podatkov. Glede na navedeno in ker ZIZ ne določa kakršnokoli nadaljnjo obvezno procesno aktivnost strank in sodišča potem, ko je narok opravljen oziroma kasneje, tudi v primeru, če se upnik naroka za ugotovitev dolžnikovega premoženja ne udeleži, se izvršilni postopek v zvezi s predlogom za ugotovitev seznama dolžnikovega premoženja konča. Razlog končanja je neuspešna izvršba in neaktivnost upnika, posebnega sklepa o ustavitvi pa ZIZ ne v 31. členu ne v drugi določbi ne zahteva.
Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da sodišče z vmesno sodbo odloča o utemeljenosti tožbenega zahtevka po temelju, če sta med strankama sporna tako temelj kot višina tožbenega zahtevka (315. člen ZPP). Če pri izdelavi sodbe ugotovi, da temelj ni podan, res ne izda vmesne sodbe, temveč končno sodbo, s katero zavrne tožbeni zahtevek.2 Vendar to ne pomeni, da takšna (končna) sodba za tožnika predstavlja presenečenje, ki bi bilo pravno upoštevno. O sodbi presenečenja je mogoče govoriti le, če se sodišče opre na pravno podlago, o kateri stranki v postopku pred sodiščem prve stopnje nista razpravljali in niti ob ustrezni skrbnosti nanjo nista mogli računati, ter zato tudi nista mogli dopolniti svojih trditev in predlagati dokazov glede pravno odločilnih dejstev (351. člena ZPP).
ZFPPIPP člen 227, 227/1, 383. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-4.
zavrženje tožbe - postopek osebnega stečaja - vpliv osebnega stečaja na pravdni postopek - pravne posledice začetka stečajnega postopka - načelo koncentracije postopka - nedopustna tožba
Eno temeljnih načel stečajnega postopka je načelo koncentracije, ki zahteva, da lahko upniki svoje terjatve zoper dolžnike uveljavljajo samo v stečajnem postopku (prvi odstavek 227. člena v zvezi s 383. členom ZFPPIPP) in v skladu s pravili tega postopka, če v zakonu za posamezen primer ni določeno drugače.
duševno zdravje - prisilna hospitalizacija - zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom - podaljšanje zdravljenja v oddelku pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice - postopek sprejema v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - zadržanje na varovanem oddelku socialno varstvenega zavoda - premestitev iz oddelka pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice v varovani oddelek - prostorske in kadrovske možnosti socialnovarstvenega zavoda - prostorska zasedenost - vrsta postopka - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - ogrožanje življenja in zdravja - nejasnost razlogov - pomanjkanje odločilnih dejstev - nasprotja v razlogih izpodbijanega sklepa - neugotovljeno dejansko stanje - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - dopolnitev dokaznega postopka - pogoji za prisilno zadržanje na zdravljenju - pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - mnenje socialnovarstvenega zavoda - odločanje o potrebnosti nadaljnjega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu
Drugi odstavek 77. člena ZDZdr določa, da se v postopku za nadaljnje zadržanje osebe v varovanem oddelku socialno-varstvenega zavoda smiselno uporabljajo določbe tega zakona o sprejemu na zdravljenje brez privolitve na podlagi sklepa sodišča, torej določbi 75. člena in 74. člena ZDZdr, ki določata pogoje za sprejem osebe v varovani oddelek socialno-varstvenega zavoda brez privolitve osebe in sta uvrščeni v posebno - VI. poglavje zakona, ki ureja postopek sprejema v varovani oddelek socialno-varstvenega zavoda (73. do 79. člen ZDZdr).
Sodišče prve stopnje je spregledalo, da so se v konkretnem primeru prestrukturirale tudi nekatere zavarovane finančne terjatve upnika. V primeru prestrukturiranja zavarovanih terjatev se ne uporablja določilo, da prisilna poravnava ne učinkuje na zavarovano terjatev, prav tako se ne uporablja 2. točka prvega odstavka 216. člena ZFPPIPP, smiselno pa se uporabljajo pravila o navadnih terjatvah. Za novo zavarovano terjatev se smiselno uporabljajo določbe o navadnih terjatvah, za novo navadno terjatev pa se tudi uporabljajo pravila o navadnih terjatvah, vključno z opravo izvršbe skladno s pogoji prisilne poravnave. Smiselno enako povedano velja glede rubeža dolžnikovih premičnin, če se bo izkazalo, da je bila ločitvena pravica na tem sredstvu pridobljena (o ugovoru zoper novo izvršilno sredstvo do tega trenutka še ni bilo pravnomočno odločeno). V tem trenutku, ko še ni mogoče ugotoviti, ali je bila izterjevana zavarovana terjatev prestrukturirana, pa sodišče še niti ni moglo odločati o dolžnikovem ugovoru in stroških ugovornega postopka, saj je ta dejansko še prekinjen oziroma bi to moral biti. Odločitev o (zgolj) nadaljevanju izvršilnega postopka zaradi pravnomočnosti sklepa o potrditvi ponovne prisilne poravnave namreč ni pravilna oziroma ni jasno, ali je ta pravilna, ker še ni znano ali bi sodišče prve stopnje moralo tudi "utesniti" oziroma določiti pogoje v skladu s sklepom o potrjeni prisilni poravnavi (ni namreč izkazano, če se ta nanaša na konkretno izterjevano terjatev).