nedopuščena revizija - nedovoljena revizija - predhodni preizkus obstoja procesnih predpostavk - sklep o dopustitvi revizije - obvezno zastopanje po pooblaščencu, ki je odvetnik - oseba z opravljenim pravniškim državnim izpitom - revizija, ki jo vloži stranka sama (laična revizija) - dokazilo o izpolnjevanju pogojev - postulacijska sposobnost v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi
Procesna predpostavka za vložitev revizije je sklep Vrhovnega sodišča o dopustitvi revizije.
Tožnik je revizijo vložil sam. Ne v njej, ne v pritožbi ni zatrjeval, da ima opravljen pravniški državni izpit. Po pravilnih ugotovitvah sodišča prve stopnje je revizija zato nedovoljena spričo pomanjkanja postulacijske sposobnosti (ker jo je vložil nekdo, ki nima te pravice) in tudi zato, ker ni bila dopuščena (drugi odstavek 374. člena ZPP).
vročitev sklepa o izvršbi - vročitev pravni osebi - javna listina - razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti - fikcija vročitve - prevzem pisanja na pošti
Pravna oseba, kot je dolžnik, mora izkazati skrbnost in se organizirati na način, da zagotovi tekoče delo in sprejem sodnih pošiljk.
Zakoniti zastopnik dolžnika je imel od odhoda iz Slovenije 30. 1. 2020 do puščenega obvestila 10. 3. 2022 več kot 2 leti časa, da bi poskrbel za prejemanje pošte. To bi lahko zagotovil iz Rusije s pomočjo sodobnih tehničnih sredstev, tudi pooblastilo.
Sodišče prve stopnje je dolžniku pravilno očitalo krivdo, nevestno ravnanje, ko ni poskrbel, da bi seznanil s pisanjem, čeprav bi to lahko storil.
ZDR-1 člen 6, 84, 84/1, 89, 89/1, 89/1-1, 90, 91. ZPP člen 8.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - prepoved diskriminacije - obrnjeno dokazno breme - dokazna ocena izpovedi prič - politično prepričanje
Izvedeni dokazni postopek ne podpira pritožbene teze, da je dejanski razlog odpovedi pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto "pomočnik predsednika uprave" diskriminatorne narave, in sicer neskladnost tožničinih političnih prepričanj s tedaj vladajočo stranko A. Tovrstnih navedb tožnice namreč ni potrdila niti ena od zaslišanih prič. Nasprotno, vse so prepričljivo in skladno ovrgle njene trditve o diskriminaciji, o navidezni ukinitvi delovnega mesta "pomočnik predsednika uprave" oziroma primerljivosti tega delovnega mesta z delovnim mestom "direktor B.".
Skladno z ustaljeno sodno prakso sprememba obstoječega ali sprejem novega akta o sistemizaciji ni pogoj za reorganizacijo in tudi ne za zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Delodajalec mora dokazati dejansko prenehanje potrebe po delu delavca, ki mu odpove pogodbo o zaposlitvi in tožena stranka je slednje dokazala.
Ni bistveno, ali se je obseg del in opravil na delovnem mestu "pomočnik predsednika uprave" dejansko zmanjšal, bistveno je, da je potreba po delu tožnice pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi prenehala, ker je delodajalec drugače organiziral delovni proces na podlagi avtonomne ocene, da je organizacijska sprememba smotrna in da se bodo na ta način zmanjšali stroški.
vstop novega upnika - statusno preoblikovanje - univerzalno pravno nasledstvo - vpis pripojitve v sodni register
Odločilna je ugotovitev, da je novi upnik z vlogo z dne obvestil sodišče o pripojitvi prejšnjega upnika k novemu upniku in priložil sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani Srg 2022/76730 z dne 30. 12. 2022 in Srg 2022/76308 z dne 30. 12. 2022.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00075130
KZ člen 37, 37/2, 284, 284/1, 284/3.
kriva izpovedba - napeljevanje - opis kaznivega dejanja - zakonski znaki - preizkus po uradni dolžnosti - sprememba sodbe - kršitev kazenskega zakona
Ker v opisu dejanja v obtožnici in v krivdoreku sodbe ni konkretizirano, da naj bi obtoženec napeljeval k izpovedbi, ki je kriva (neresnična, lažna), dejanje, ki se mu očita, ni kaznivo dejanje že po samem zakonu.
OBLIGACIJSKO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00074308
Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 6, 6/1, 7, 7/1. ZIZ člen 270, 270/3, 272, 272/1, 272/2, 272/2-2, 272/2-3, 272/3. OZ člen 87, 87/1, 193. ZPP člen 151, 339, 339/2, 339/2-14.
ureditvena (regulacijska) začasna odredba - začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve - izkazanost pogojev za izdajo začasne odredbe - restriktiven pristop pri izdaji regulacijske začasne odredbe - začasna ureditev razmerja - verjetnost obstoja nedenarne terjatve - nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda - hujše neugodne posledice, kot bi nastale upniku - opredelitev nepoštenih pogodbenih pogojev - potrošniška kreditna pogodba - enako varstvo pravic v postopku - načelo učinkovitosti
Poleg začasnih odredb, katerih namen je zavarovati izvršitev bodoče obveznosti dolžnika se v sodni praksi od odločitve Ustavnega sodišča v zadevi Up-275/97 z dne 16. 7. 1998 izdajajo tudi tako imenovane regulacijske začasne odredbe, ki se v bistvenih delih pokrivajo s samim tožbenim zahtevkom. Ustavno sodišče je v tej odločbi postavilo temelje za njihovo uveljavljanje in zapisalo, da njihov namen ni v zavarovanju možnosti kasnejše izvršbe, pač pa začasna ureditev spornega razmerja (do pravnomočne sodne odločbe), če obstaja možnost, da še v teku sodnega postopka pride do sprememb, zaradi katerih sodno varstvo ne bi več moglo doseči svojega namena.
O vprašanju, ali je regulacijsko začasno odredbo, ki se v bistvenem pokriva s tožbenim zahtevkom, mogoče izdati tudi ob izpolnjevanju predpostavke po tretji alineji drugega odstavka 272. člena ZIZ, sodna praksa ni enotna.
Tudi če bi sodišče izhajalo iz stališča, da je regulacijsko začasno odredbo mogoče izdati zgolj tudi (le) ob pogoju po tretji alineji drugega odstavka 272. člena ZIZ, v konkretnem primeru na podlagi tožnikovih trditev ni mogoče z verjetnostjo sklepati, da je ta pogoj v konkretnem primeru izpolnjen. Ni vzdržno sklepanje, da je predlog za izdajo regulacijske začasne odredbe proti banki utemeljen (samo) zato, ker ima slednja bistveno več finančnih sredstev in bi zaradi tega z neutemeljeno izdano začasno odredbo evidentno utrpela manj neugodne posledice od tožnika, če bi ta ostal brez predlaganega začasnega varstva. V tem primeru bi bila sicer praktično vsakič, ko bi bila tožena stranka banka (ali zavarovalnica, ali država) začasna odredba brez nadaljnjega izdana. Na dlani je, da bi bilo to povsem zoper temeljno načelo enakega varstva pravic, namen zakonskih pogojev za izdajanje začasnih odredb in navedeno odločbo Ustavnega sodišča. Ni torej mogoče tehtati zgolj obsega premoženja stranke (praviloma komitenta) in banke ter iz tega izpeljati sklep o manj ugodni oz. usodni posledici (ne)izdaje začasne regulacijske odredbe. Kvečjemu je treba izkazati, da posledice za realizacijo terjatve iz konkretnega posla za enega pogodbenika ne bodo manj ugodne kot za drugega. Tega pa na podlagi zatrjevanj pritožnika ni mogoče reči za toženo banko. Čeprav je kreditna obveznost jemalca kredita zavarovana s hipoteko, to ne pomeni, da se toženi stranki za uveljavitev terjatve (če bi se izkazalo, da je tožnikova tožba neutemeljena) ne obetajo neugodne posledice: hipoteko je treba šele uveljaviti, kar je povezano s stroški in časovno zamudo, poleg tega pa ima prav sodišče prve stopnje, da ni prikazano, koliko naj bi bila nepremičnina vredna glede na možen preostanek kredita, niti kakšni stroški bi s tem nastali toženi stranki. Zato na podlagi tako splošnih navedb ni bilo mogoče sklepati, da bi bile posledice za banko ob pravdnem neuspehu pritožnika manj ugodne od njegovih lastnih za primer uspeha. Njegova zatrjevana neugodna posledica je morebitna potreba, da bo moral svoj povračilni zahtevek zoper banko povečati. Vendar pa tega ne kvantificira oz. ne navede na način, ki bi kazal, da bo to zanj neugodnejše od potencialne potrebe banke po unovčenju hipoteke.
SEU je razsodilo, da je treba "člen 6(1) in člen 7(1) Direktive Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nepoštenih pogojih v potrošniških pogodbah v povezavi z načelom učinkovitosti treba razlagati tako, da nasprotujeta nacionalni sodni praksi, v skladu s katero lahko nacionalno sodišče zavrne predlog potrošnika za sprejetje začasnih ukrepov, s katerim se predlaga, naj se do sprejetja končne odločitve o ugotovitvi neveljavnosti potrošniške kreditne pogodbe, ker ta kreditna pogodba vsebuje nepoštene pogoje, odloži plačilo mesečnih obrokov, zapadlih na podlagi navedene kreditne pogodbe, kadar je sprejetje teh začasnih ukrepov potrebno za zagotovitev polnega učinka te odločitve."
odločitev o pravdnih stroških - povod za tožbo - nujni in enotni sosporniki - brezplačna pravna pomoč - prehod terjatve iz naslova stroškov postopka na rs
Sodišče druge stopnje soglaša s tožnico, da ni dolžna povrniti pravdnih stroškov toženkam, nima pa prav, da sta ji drugi toženec in tretja toženka dolžna povrniti stroške pravdnega postopka.
Zato o stroških postopka ni mogoče odločiti v skladu s 157. členom ZPP, ampak je potrebno upoštevati 161. člen ZPP in prvi toženki naložiti v plačilo stroške tožnice v celoti (4. odstavek 161. člena ZPP).
Seveda pa nima prav pritožba, da morata drugi toženec in tretja toženka, ki nista dala povoda za tožbo, povrniti stroške tožnice, pa čeprav gre za nujne in enotne sospornike. Ker drugi toženec in tretja toženka nista dala povoda za tožbo, jima ni treba kriti tožničinih stroškov.
ustavitev izvršbe - ugovor dolžnika po izteku roka - pravni interes - zavrženje ugovora - odločitev o izvršilnih stroških - neutemeljeno povzročeni stroški
Tudi v primeru, da se pravno sredstvo zavrže, je potrebno v vsakem primeru posebej ugotavljati, ali je upnik dolžniku stroške te vloge neutemeljeno povzročil in vsebinsko odločiti o stroških ugovora po roku. Odločitev o zavrženju ugovora namreč ne vsebuje tudi odločitve o zavrženju zahteve za povračilo stroškov te vloge. O stroškovnem zahtevku je potrebno posebej odločiti.
ZKP člen 10, 10/1, 277, 277/1, 277/1-1, 277/1-3, 278, 278/1, 437, 437/1. URS člen 31.
preizkus obtožnega akta - skrajšani postopek - okoliščine, ki izključujejo kazenski pregon - ne bis in idem - prepoved ponovnega sojenja o isti stvari - zavrženje obtožnega predloga
Sodišče prve stopnje je pri odločitvi v izpodbijanem sklepu pravilno upoštevalo v starejši in novejši sodni praksi sprejeto stališče, da ima sklep sodnika posameznika v skrajšanem postopku o zavrženju obtožnega predloga (prvi odstavek 437. člena ZKP) iz razloga po 1. točki prvega odstavka 277. člena ZKP (da dejanje, ki je predmet obtožbe, ni kaznivo dejanje) učinek prepovedi ponovnega sojenja o isti stvari (ne bis in idem), saj gre v vsebinskem pogledu za že razsojeno stvar (res iudicata), kar je okoliščina, ki izključuje kazenski pregon (3. točka prvega odstavka 277. člena ZKP) ter je obtožnico oškodovanke kot tožilke iz tega razloga utemeljeno zavrglo (prvi odstavek 278. člena ZKP).
motenje posesti - zadnje posestno stanje - izvrševanje posesti - volja opustiti posest - motilno dejanje - najem in posest stvari - gostinski lokal - gostinska dejavnost - neposredni posestnik - kriterij izključujočnosti - ograja - izpovedba priče - objava javnega razpisa - nedopustna pritožbena novota
Okoliščina, da je tožnik lastnik dveh lokalov še ne pomeni, da je bil tudi posestnik spornih delov na suterenu. V motenjskem sporu je pomembno le, kdo je imel (so)posest stvari, ali je bila posest res motena, in ali ravnanje pomeni motenje.
Da U. neodvisno od svoje volje začasno ni postavila gostinskega vrta, je življenjsko logično, saj ne izvaja gostinske dejavnosti, zato pa je v času razpisovanja javnih ponudb za najem lokala z vrtom s skrbjo za vzdrževanje spornih delov nepremičnin izkazovala in ohranila posest.
Navedeni način izvrševanja oblasti ne izpolnjuje kriterijev, ki se zahtevajo v okviru opredelitve posesti po 24. členu SPZ, predvsem ne izključujočnosti in dostopnosti. Uporaba na način, kot jo je izvrševal tožnik, ni bila rezervirana za določen krog ljudi.
ZFPPIPP člen 221b, 221f. OZ člen 335, 335/3, 349, 364.
poenostavljena prisilna poravnava - zloraba instituta - zastarana terjatev
Ni pomembno le, da dolžnik predloži vse priloge oziroma listine, ki so navedene v zakonu. Če upnik uveljavlja zlorabo instituta poenostavljene prisilne poravnave, sodišče preveri tudi to, kar sicer preverja v vsakem civilnem postopku. To je še posebej pomembno, ker se v tem postopku ne oblikuje upniški odbor, ne postavi se upravitelja, ki tudi ne preizkuša terjatev, saj se te ne prijavljajo, temveč jih navede dolžnik sam v posodobljenem seznamu terjatev, na katere učinkuje poenostavljena prisilna poravnava.
Ko sodišče v insolvenčnem postopku, ki je posebna oblika nepravdnega postopka, presoja morebitno zlorabo postopka, je pomembno, ali želi dolžnik izglasovanje poenostavljene prisilne poravnave zagotoviti z upoštevanjem glasovalnih pravic, ki pripadajo upniku zastarane terjatve, s čimer se poseže v (ustavne) pravice drugih upnikov, udeležencev tega postopka.
izdaja začasne odredbe v družinskopravni zadevi - ogroženost otroka - stopnja verjetnosti
Na podlagi natančne ocene listinskih dokazov v spisu je ocenilo, da navedbe s katerimi upnik utemeljuje izdajo začasne odredbe niso izkazane niti s stopnjo verjetnosti, da torej otroka pri materi nista ogrožena. Sodišče je tako v celoti postopalo zakonito ter v skladu z uveljavljeno sodno prakso, katera upošteva preprečitev ogroženosti otrok in dejstvo, da je lahko začasna odredba v sporih iz razmerij med starši in otroki, le nujen ukrep.
Tožnik je zahteval plačilo iz naslova opcijskih pravic na podlagi statusnopravnega oziroma korporacijskopravnega razmerja s toženko, zato je pravilno ugotovilo, da je skladno s 7. točko drugega odstavka 32. v povezavi s 1. točko prvega odstavka 482. člena ZPP za odločitev v zadevi pristojno okrožno sodišče, saj ne gre za individualni delovni spor iz točke b. prvega odstavka 5. člena ZDSS-1.
tožba na ugotovitev obsega zapuščine - sodna taksa - nerazdelna taksna obveznost - materialno sosporništvo - enotno sosporništvo - oprostitev plačila sodnih taks - oprostitev plačila sodne takse enega sospornika - učinek sklepa o oprostitvi plačila sodnih taks
Sodišče prve stopnje je prezrlo dejstvo, da sta prvi in drugi tožnik po 196. členu ZPP enotna sospornika (s tožbo zahtevata ugotovitev obsega zapuščine) in se štejeta za enotno pravdno stranko. To pomeni, da sta tudi materialna sospornika in ju skladno z drugim odstavkom 14. člena ZST-1 pri presoji njune taksne obveznosti ni dopustno obravnavati ločeno.
Taksna oprostitev enega od sospornikov se razteza tudi na druge, če gre za materialne sospornike.
stečajni postopek - stranke glavnega postopka - pridobitev procesne legitimacije upnika - prijava terjatve
Pritožbeno stališče, da ima procesno legitimacijo vsak, ki v glavnem postopku zaradi insolventnosti zatrjuje terjatev do dolžnika, nad katerim se je začel stečajni postopek, je zmotno. Tistim upnikom, ki nimajo položaja stranke stečajnega postopka, ZFPPIPP ne daje pravice, da zatrjevane terjatve do stečajnega dolžnika uveljavljajo v stečajnem postopku.
postopek za določitev odškodnine zaradi razlastitve nepremičnine - stroški predsodnega postopka
Iz revizijske odločitve izhaja, da lahko predlagatelj sporne predsodne stroške uveljavlja v skladu s 139. členom ZNP-1, ki izrecno ureja povrnitev stroškov nastalih v postopku za določitev odškodnine in predstavljajo materialno pravno podlago za utemeljenost stroškov nastalih pred sodnim postopkom, saj gre za stroške, ki so nastali zaradi postopka.
S tem pa prisojena višina odškodnine ni enaka ponujeni odškodnini pred nepravdnim postopkom določitve odškodnine, kot je to zmotno zaključilo sodišče prve stopnje, zato je v skladu s 139. členom ZNP-1 nasprotna udeleženka dolžna plačati predlagatelju stroške nepravdnega postopka in stroške, ki so nastali predlagatelju pred postopkom, v fazi pogajanj pred samim sodnim postopkom.
Stroški postopka za določitev odškodnine po ZNP-1 se določajo glede na višino naložene odškodnine, po Odvetniški tarifi veljavni v času opravljenih storitev.
OZ člen 111, 111/3, 435, 435/1, 458, 458/1, 461, 461/1, 468, 468/1, 468/1-1, 468/2, 475, 475/1, 477, 477/1. ZPP člen 8.
prodajna pogodba - odgovornost za stvarne napake - pravočasno obvestilo o napaki - dokazno breme - obvestilo o stvarni napaki - prirejenost dokaznih sredstev - dokazna ocena izpovedbe prič - prepričljiva dokazna ocena - izpolnitveni zahtevek - stvar z napako - izročitev druge stvari brez napake
Zakon ne predpisuje nobene posebne (na primer pisne) oblike za obvestilo o napaki. Bo pa kupec seveda težje dokazal, da je ta predpostavka odgovornosti izpolnjena, če bo prodajalec zanikal, da je bil o napaki obveščen. V pravdnem postopku velja načelo prirejenosti dokaznih sredstev. Vendar dokaz z zaslišanjem strank in prič sodišče ocenjuje kot vse druge dokaze, torej posebej in v povezavi z drugimi, glede na trditve, dokazno ponudbo ter uspeh celotnega postopka (8. člen ZPP).
Če kupec uresniči zahtevek za izročitev druge stvari brez napake, mora prodajalcu vrniti prvo stvar, stvar z napako, ki mu jo je prodajalec najprej izročil. Obveznost prodajalca izročiti drugo stvar brez napake (vsebina kupčevega zahtevka na podlagi prodajalčeve odgovornosti za napako) in obveznost kupca vrniti prodajalcu prvo stvar sta vzajemni (prvi odstavek 477. člena v zvezi s tretjim odstavkom 111. člena OZ). Položaja, ki nastane, če kupec ni sposoben vrniti prve stvari, OZ v zvezi s kupčevim zahtevkom za izročitev druge stvari ne ureja. Ta položaj je enak (istovrsten) položaju, ki je urejen v 475. členu OZ v zvezi s kupčevo pravico odstopiti od pogodbe. Ob smiselni uporabi prvega odstavka 475. člena OZ zato kupec izgubi pravico zahtevati izročitev druge stvari brez napake, če prve stvari ne more vrniti v stanju, v kakršnem jo je prejel.
postopek osebnega stečaja - začetek stečajnega postopka - domneva insolventnosti
Dolžnica sicer navaja, da ji je bilo šele po razgovoru na FURS-u jasno, kaj to pomeni, in bi želela (oziroma njeni starši) dolg poravnati, vendar višje sodišče teh navedb ne more upoštevati tako, kot to želi dolžnica, torej, da se stečajni postopek „prekliče“.