sodno varstvo pred vznemirjanjem lastninske pravice - negatorna tožba - izpraznitev in izročitev nepremičnin - ogled na kraju samem - zapisnik o ogledu - snemanje naroka - odločanje po stanju ob zaključku glavne obravnave - ugovor pasivne legitimacije
Sodišče prve stopnje odloča po stanju na dan zadnje glavne obravnave. Iz zapisnika o glavni obravnavi (na njej sta bila prisotna toženec in njegov odvetnik) izhaja, da je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je nekaj metrov od vrtne ograje na sporni nepremičnini še vedno moč videti kmetijsko mehanizacijo in osebni avtomobil. Če je po naroku tožena stranka izpraznila parcelo in je ta sedaj prazna, izvršba ne bo potrebna.
predmet izvršbe - prehod predmeta izvršbe - pravno nasledstvo glede predmeta izvršbe - zastavni dolžnik - procesni položaj hipotekarnih dolžnikov v izvršilnem postopku
Pritrditi je sicer navedbi sodišča prve stopnje, da je lahko predmet izvršbe za poplačilo denarne terjatve vsaka dolžnikova stvar ali premoženjska oziroma materialna pravica, kolikor ni z zakonom izvzeta iz izvršbe, oziroma, če ni izvršba na njej z zakonom omejena. V konkretnem primeru pa tega pravila ni mogoče več uporabiti, saj ob dovolitvi izvršbe sodišče pazi, da dovoli izvršbo le na vsako dolžnikovo stvar ali premoženjsko oziroma materialno pravico. V konkretnem primeru je potrebno uporabiti 24. člen ZIZ, ki govori o pravnem nasledstvu. Pravno nasledstvo je v procesnem smislu lahko podano tudi glede predmeta izvršbe. To pomeni, da novi lastnik predmeta izvršbe obremenjenega z zastavno pravico, pridobi položaj zastavnega dolžnika in z njim v izvršilnem postopku procesni položaj dolžnika.
vročitev s fikcijo - fikcija vročitve - prekluzivni pritožbeni rok - prepozna pritožba zavržena
Rok za pritožbo se je iztekel 9. 5. 2022, toženka pa je (prvo) pritožbo vložila 10. 5. 2022. To pa pomeni, da je njena pritožba prepozna, zato jo je sodišče prve stopnje - skladno z določbama prvega in drugega odstavka 343. člena ZPP - pravilno zavrglo.
začasna odredba - zahteva za prenehanje s kršitvami osebnostnih pravic - relativna javna oseba - regulacijska začasna odredba - praktična konkordanca - osebnostne pravice pravne osebe
Kandidiranje za pridobitev in nadaljnje črpanje javnih sredstev EU nedvomno predstavlja vstop prve tožnice kot direktorice te družbe v prostor javnega zanimanja oziroma javno udejstvovanje. Že samo dejstvo, da gre za javna sredstva, ne omogoča drugačnega zaključka. Presoja sodišča prve stopnje, da ima prva tožnica kot direktorica pravne osebe (druge tožnice), ki se ukvarja (oziroma se je ukvarjala) s takšno dejavnostjo, status t. i. relativne javne osebe v zvezi s to dejavnostjo, je posledično materialnopravno povsem pravilna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00073249
OZ člen 131, 131/1. ZPP člen 115, 115/2, 213, 213/2, 287, 287/2, 339, 339/2, 339/2-8. SPZ člen 27, 28, 28/2, 28/4, 43, 43/2. ZTLR člen 72, 72/1.
materialno procesno vodstvo - prodajna pogodba za nepremičnino - zavezovalni pravni posel - sklep o dedovanju - odškodninska odgovornost - elementi odškodninske odgovornosti - zemljiškoknjižno dovolilo ni vsebovano v listini o pravnem poslu - nedopustna vnaprejšnja dokazna ocena - nedopustna vnaprejšnja dokazna ocena neizvedenih dokazov
O izvedbi posameznih dokazov, ki so pomembni za ugotovitev odločilnih dejstev, odloča sodišče (drugi odstavek 213. člena ZPP), ki sme zavrniti posamezne dokazne predloge strank, za katere oceni, da so neutemeljeni, vendar mora svojo odločitev ustrezno obrazložiti (drugi odstavek 287. člena ZPP). Pravica stranke do izvedbe predlaganega dokaza torej ni absolutna, na drugi strani pa tudi presoja sodišča o tem, kateri dokazi naj se izvedejo in kateri ne, ni prosta. Zavrnitev dokaznega predloga mora biti ustavno upravičena, sicer je poseženo v strankino pravico do izjave. Vnaprejšnja dokazna ocena je sprejemljiva, če sodišče izčrpno in prepričljivo argumentira, zakaj predlagani dokaz ne bi vplival na odločitev, pri čemer mora izhajati iz predpostavke, da bi predlagani dokaz uspel, ne glede na to pa bi sodišče glede na presojo ostalih upoštevnih dejstev odločilo enako8. Sodišče ni dolžno izvesti dokaza za ugotovitev dejstva, ki je že dokazano, ne velja pa nasprotno - sodišče ne sme zavrniti izvedbe dokaza z argumentom, da se je že prepričalo o nasprotnem. Takšno ravnanje predstavlja nedopustno vnaprejšnjo dokazno oceno.
Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 1, 1/2, 3, 3/1, 4, 4/2, 5, 8. ZVPot člen 22, 22/1, 22/4, 22/5, 23, 24, 24/1. ZPotK člen 6, 6/1, 7, 7/1.
varstvo potrošnikov - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - kreditna pogodba v CHF - dolgoročni kredit v CHF - tožba za ugotovitev ničnosti pogodbe - nejasno pogodbeno določilo - nepošten pogodbeni pogoj - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - valutna klavzula - dobra vera - slaba vera banke - valutno tveganje - pojasnilna dolžnost banke
Zmoten, v nasprotju s stališči novejše sodne prakse, je materialnopravni zaključek sodišča prve stopnje, da neustrezno oziroma pomanjkljivo opravljena pojasnilna dolžnost banke ne pomeni, da je sporni pogodbeni pogoj nepošten.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00077066
KZ-1 člen 76, 76/3. ZPP člen 319, 319/2.
ugotovitvena sodba - zamudna sodba - varstvo oškodovanca - istovetnost tožbenega zahtevka - premoženjskopravni zahtevek v kazenskem postopku - odvzem premoženjske koristi v kazenskem postopku - povrnitev premoženjske škode
Tožeča stranka v tem postopku zahteva povrnitev vse škode, ki mu jo je zaradi kaznivega dejanja povzročila tožena stranka in ne pomeni zgolj neposredne premoženjske koristi. Na podlagi tretjega odstavka 76. člena KZ-1 je tožeča stranka upravičena le do poplačila iz odvzete vrednosti premoženjske koristi, ne pa tudi za drugo premoženjsko škodo, ki ji je s kaznivim dejanjem nastala. Dva spora sta identična, kadar sta obravnavani pravni razmerji po vsebini in nastanku enaki. Ne gre pa za identična spora, če imata tožbena zahtevka različni temelj, če so pri njuni presoji pravno odločilna druga (različna) dejstva, tako kot je v obravnavanem primeru. Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo, ko je tožbo tožeče stranke zavrglo, ker je (napačno) štelo, da je podana istovetnost tožbenega zahtevka. Podlage za zavrženje tožbe na podlagi drugega odstavka 319. člena ZPP tako ni imelo.
določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - obseg pripadajočega zemljišča - redna raba - dostop do objekta - dostop do nepremičnine - pretekla raba zemljišča - čiščenje - vzdrževanje
Vprašanje pretekle redne rabe ni strokovno vprašanje. Gre za ugotovitve o dejstvih, ki jih je moralo sprejeti sodišče prve stopnje. To je (očitno) glede na spoznavne možnosti v postopku, kot je obravnavani, naredilo na podlagi lastnih zaznav ob ogledih in na podlagi pojasnil stanovalcev sporne ter sosednjih (v tem smislu torej po interesih celo konkurirajočih si) stavb. Posplošene pritožbene navedbe občine, da sodišče ni zaslišalo prič in se oprlo na druge dokaze so (še posebej ob pomanjkanju njenih trditev o drugačni uporabi spornih parcel in dokaznih predlogov o tem) neutemeljene.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00075385
ZNP-1 člen 55, 55/2. ZPP člen 8, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-14. ZZZDR člen 123. DZ člen 138, 138/4, 139, 183.
varstvo, vzgoja in preživljanje mladoletnih otrok - skupno varstvo in vzgoja otroka - skupno starševstvo - bistveno spremenjene razmere - največja korist otroka - odtujevanje otroka - dokazna ocena - izvedensko mnenje - dopolnitev izvedenskega mnenja - mnenje otroka - določitev višine preživnine - porazdelitev stroškov preživljanja med staršema - stroški preživljanja - stroški za prehrano - stroški bivanja - izvenšolske dejavnosti - stroški pritožbenega postopka - nedopustna pritožbena novota - vikend
V obstoječi situaciji je odločitev o skupnem starševstvu v največjo korist hčerk. Odločilno je, da se hčerki v okolju pri materi dobro počutita in uspešno delujeta tako v šoli kot v njuni socialni mreži. V njuno največjo korist je, da ostaneta v svojem sedanjem šolskem in širšem socialnem okolju, na katerega sta močno navezani ter jima daje občutek varnosti in stabilnosti. Ker imata tudi hčerki radi oba starša, z obema pa imata redne stike, pri čemer takšen režim deluje že več let, je za njun nadaljnji osebnostni razvoj najbolje, da se takšen utečen življenjski ritem nadaljuje tudi v bodoče. Starša (vsak zase) izkazujeta dobre starševske kompetence v njunih razmerjih s hčerkama, pri čemer njun nerazrešen medsebojni odnos ni v ospredju.
Skupno starševstvo je na nek način tudi varovalni dejavnik pred odtujevanjem otrok enemu od staršev.
hišni pripor - neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog - utemeljen sum
Zagovorničino vztrajanje pri stališču, da je tožilski očitek, da je obtoženec imel pri sebi veliko količino droge zaradi namena nadaljnje prodaje, že ovržen z izvedenskim mnenjem, ki je po mnenju zagovornice pritrdila navedbam obtoženca, da je imel prepovedane droge zgolj za lastno uporabo, da je poraba kokaina 1 g na dan možna oblika in da bi lahko obtoženec količino 50 g kokaina porabil tudi v mesecu ali mesecu in pol, utemeljenega suma ne more omajati. Navedeno ne predstavlja nič novega v razmerju z do sedaj upoštevanimi dokazi
zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - sodna poravnava - sprememba sodne poravnave - stiki mladoletnega otroka s starši - korist mladoletnega otroka - dokaz z izvedencem
Vprašanje, ali šestnajstletni otrok, ki razvojno dobro funkcionira, odklanja stike, ni strokovno vprašanje, na katerega bi moral odgovoriti izvedenec. Nanj je smelo odgovoriti in je odgovorilo sodišče prve stopnje. Ker dekle stikov ne odklanja, je ugotavljanje razlogov za odklanjanje nepotrebno in bi bilo logično nesmiselno.
prepis zvočnega posnetka - ugovor zoper prepis zvočnega posnetka
V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje sprejelo enostavno vmesno procesno odločitev. Iz obrazložitve, čeprav skope, vendarle izhaja odločilno dejstvo, da je prepis enak zvočnemu posnetku, kar je sodišče prve stopnje preverilo s ponovnim poslušanjem zvočnega posnetka. Navedena ugotovitev in obrazložitev, kako je do nje sodišče prve stopnje prišlo, zadošča. S tem je bilo tudi ustrezno odgovorjeno na navedbe v ugovoru, v katerem se je zatrjevala neskladnost prepisa.
pritožba zoper sklep o odmeri nagrade izvedencu - pisni izvid in mnenje - nestrinjanje stranke z izvedenskim mnenjem - pravica do izjave
Pripombe tožeče stranke na izdelano izvedensko mnenje niso predmet obravnave pri odločanju o pritožbi zoper izpodbijani sklep o odmeri nagrade in stroškov za izvedenca, ampak jih bo sodišče prve stopnje razčistilo v okviru nadaljnjega dokaznega postopka.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00073946
KZ-1 člen 308. ZKP člen 201.
pripor - begosumnost - ponovitvena nevarnost
Četudi morda obdolženec ni razlagal turškima državljanoma, ki ju je prevažal po ozemlju R. Hrvaške, kako naj prečkata mejo, je za dajanje navodil mogoče šteti tudi to, da je obdolženec ustavil v bližini mejnega prehoda in napotil oba tujca iz avta z besedami "go, go".
ugovor tretjega - upnikovo nasprotovanje ugovoru tretjega
Zaradi določbe drugega odstavka 65. člena ZIZ mora sodišče tudi v primeru, da tretja z zelo veliko verjetnostjo izkaže obstoj svoje pravice na predmetu izvršbe, ugovor zavrniti, če mu upnik nasprotuje.
poklicno zavarovanje - vzorčni postopek - prekinitev postopka
Tožnik je opravljal delo na delovnem mestu dimnikar polni delovni čas. Gre za delovno mesto, za katero je ob uveljavitvi ZPIZ-1 veljala zavarovalna doba s povečanjem, kar pomeni, da mu je tožena stranka dolžna plačati prispevke za poklicno zavarovanje. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje toženi stranki z izpodbijano sodbo, ob upoštevanju pravnomočne odločitve v vzorčnem postopku, pravilno naložilo, da tožnika za nazaj vključi v poklicno zavarovanje in za vtoževano obdobje sklene pogodbo o financiranju pokojninskega načrta za obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje s KAD.
izvršba - izvršba na podlagi izvršilnega naslova - predlog za odlog izvršbe - trditveno in dokazno breme - razlogi za ugovor
Pritožbeno sodišče se v celoti strinja z oceno sodišča prve stopnje o neobrazloženosti ugovora. Dolžnik v pritožbi ponavlja ugovorne navedbe o svojem slabem premoženjskem in zdravstvenem stanju ter ponovno navaja, da nepremičnino potrebuje za bivanje, ko bo prišel iz zapora. Kot je dolžniku pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, te ugovorne navedbe niso navedbe, ki bi izkazovale obrazloženost ugovora v smislu drugega odstavka 53. člena ZIZ in tudi ne predstavljajo nobenega izmed ugovornih razlogov iz prvega odstavka 55. člena ZIZ, ki bi preprečevali izvršbo. Zato je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, ki je dolžnikov ugovor zavrnilo kot neutemeljen (četrti odstavek 58. člen ZIZ).
Zavezanec je dolžan izkoristiti vse možnosti za pridobivanje potrebnih sredstev za preživljanje mladoletnih otrok, pri čemer so predlagateljeve pridobitne zmožnosti zelo dobre in bi lahko pridobival približno enak dohodek, kot ga prejema nasprotna udeleženka (višina njene mesečne plače zato ni odločilna okoliščina).
ZPP člen 80, 277, 318, 318/1, 318/1-1. OZ člen 111, 440.
zamudna sodba - afirmativna litiskontestacija - prodaja tuje stvari
Breme odgovornosti za prepozno vložen odgovor na tožbo ni moč prelagati na sodišče prve stopnje, ki je toženo stranko ob vročitvi ji tožbe izrecno opozorilo na rok, v katerem mora biti vložen odgovor in jo hkrati opozorilo na vse posledice v primeru nevložitve odgovora.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00074085
ZPP člen 163, 163/4, 163/7, 224, 224/1, 224/4, 318, 318/1, 338, 338/2. ZDSS-1 člen 34.
nesreča pri delu - zamudna sodba - pravilna vročitev tožbe - vročilnica kot javna listina - odškodninska odgovornost delodajalca - domneva priznanja dejstev - dejanski delodajalec - izvajanje dokazov po uradni dolžnosti
Dokaz o opravljeni vročitvi, kot izhaja iz vročilnice, je mogoče ovreči, vendar toženec v ta namen ni ponudil nobenega dokaza. Dokaz, s katerim bi se z zadostno stopnjo prepričanja ovrgle navedbe na vročilnici, je dokaz s tehtanjem pošiljk. Izvedbe tega dokaza pa tožena stranka ni predlagala. Glede na navedeno tožena stranka s svojimi pritožbenimi navedbami ni uspela ovreči dejstva, ki izhaja iz vročilnice, javne listine, da ji je bil skupaj s tožbo vročen poziv, naj nanjo odgovori. To dejstvo vodi do zaključka, da ji je bila tožba pravilno vročena v odgovor.
Sodišče za podlago zamudne sodbe vzame dejansko stanje, ki je navedeno v tožbi, če ni v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil sam tožnik, ali z dejstvi, ki so splošno znana. Glede na navedeno delovno sodišče pri izdaji zamudne sodbe ne more uporabiti določbe 34. člena ZDSS-1, ki ureja izvajanje dokazov po uradni dolžnosti. Zato so neutemeljene pritožbene trditve, da bi sodišče glede na ustaljeno sodno prakso moralo ugotavljati, kdo je dejanski delodajalec, ki je zavezan z določbami ZVZD-1, ter pri tem ni bistveno, kdo tožniku izplačuje plače na podlagi predložene plačilne liste, ter kdo sklene z delavcem pogodbo o zaposlitvi.
Napačno je stališče tožene stranke v pritožbi zoper sklep, da sodišče prve stopnje ne bi smelo odločati o stroških postopka pred pravnomočnostjo zamudne sodbe.