ZVarD člen 1, 1/1, 4, 5, 5/1, 6, 6/2, 39, 39/2, 40, 40/1. ZDR-1 člen 6, 8. ZSPJS člen 17, 17/2. Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede (2008) člen 4, 4/3. Direktiva 2006/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o uresničevanju načela enakih možnosti ter enakega obravnavanja moških in žensk pri zaposlovanju in poklicnem delu (preoblikovano) člen 14, 15.
Tožnica je bila celo leto 2018 odsotna od dela in je toženka ni ocenila. Neenaka obravnava tožnice v primerjavi z javnimi uslužbenci, ki so delo opravljali, temelji na objektivni okoliščini - opravljanju dela. Upoštevaje že zavzeta stališča v sodni praksi, da ni dopustno upoštevati drugega obdobja, drugih kriterijev niti podati nevtralne ocene, ni druge možnosti, kot da delodajalec javnega uslužbenca, ki celo leto dela ne opravlja, ne oceni. Navedeno zasleduje legitimen cilj (da ocena odraža dejansko delo), sredstva za dosego tega cilja so ustrezna in nujno potrebna, kot je pravilno presodilo sodišče prve stopnje.
nadomestilo za invalidnost - drugo ustrezno delo - dokazna ocena
Za presojo zadeve je ključna pogodba o zaposlitvi, iz katere izhaja, da tožnica poleg pomoči v strežbi opravlja tudi lažja pisarniška dela ter ureja dokumentacijo. Zaslišana na naroku je pojasnila, da je v lokalu zaposlena od meseca decembra 2021. Njen delodajalec je sin, ki mu ureja tudi papirje. Ko zapisuje v knjigo, to opravlja sede. Usede se tudi takrat, ko v lokalu ni strank, pri čemer je posebej pojasnila, da lokal ni prometen. Tožnica očitno dela ne opravlja ves čas stoje, temveč se tudi usede in so torej s tem v zvezi pritožbene navedbe neutemeljene. Tožnica je kot laična stranka življenjsko opisala dogajanje v lokalu, pri čemer je potrebno upoštevati izpovedbo kot celoto. Iz te pa izhaja, da delo poteka stoje, s hojo, tožnica pa se med delom lahko tudi usede.
odmera invalidske pokojnine - I. kategorija invalidnosti - datum nastanka invalidnosti - nova invalidnost - valorizacijski količnik
Sodišče je ustrezno pojasnilo, zakaj je glede na leto uveljavitve tožničine pokojnine v letu 2020 uporabljen pravilen valorizacijski količnik. Pomemben je datum nastanka nove invalidnosti in ne datum sodne odločbe.
ZDR-1 člen 137, 137/1, 137/3, 137/7, 137/8. ZZVZZ člen 13, 13/2, 13/2-2, 29, 31, 31/1, 31/3, 31/4, 80, 80/3, 81, 81/2, 82. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 137, 137/1, 137/2, 139, 229, 229/2, 229/5, 229/5-3, 232, 232/1, 234, 234/1, 236, 239. ZDSS-1 člen 7. ZUP člen 218. ZPP člen 125a, 125a/4.
razlika v nadomestilu - nadomestilo plače za čas zadržanosti od dela - poškodba pri delu - vzrok začasne nezmožnosti za delo - vezanost na upravno odločbo - razveljavitev prvostopenjske sodbe - nadomestilo za neizrabljen letni dopust - odpravnina
Glede na materialnopravno podlago, ki ureja pristojnost osebnega zdravnika in imenovanega zdravnika ter postopek ugotavljanja vzroka oziroma razloga začasne nezmožnosti za delo, je ključno, da sta tako osebni zdravnik kot tudi imenovani zdravnik oziroma zdravstvena komisija pristojna, da presodita, kaj je vzrok za začasno nezmožnost za delo. Vprašanje vzroka za začasno nezmožnost za delo je vprašanje, ki glede na citirano pravno podlago nedvomno predstavlja samostojno pravno kategorijo. Kot takšno je tudi predmet odločanja o glavni stvari, o kateri najprej odloča upravni organ in nadalje (v primeru uporabe nadaljnjih pravnih sredstev) socialno sodišče. V predsodnem postopku in nato v socialnem sporu tako ni nujno, da je sporno razmerje zgolj v tem, ali je delavec (zavarovanec) upravičen do bolniškega staleža v določenem časovnem obdobju, temveč je lahko sporno izključno vprašanje, ali je začasna nezmožnost za delo posledica bolezni, poškodbe pri delu ali kakšnega drugega vzroka.
Delovno sodišče je po načelu prirejenosti na dokončne in pravnomočne odločbe upravnega organa v tem postopku vezano, ne more preizkušati pravilnosti izdanih odločb in ni upravičeno poseči vanje ter za isto časovno obdobje ugotavljati drugačnega razloga za začasno nezmožnost za delo, kot pa je naveden v slednjih.
vrnitev v prejšnje stanje - vročitev sodbe - opravičljiv razlog - odsotnost tožene stranke - zamudna sodba
Zgolj skromno pojasnilo, da je bila tožena stranka v času vročanja zamudne sodbe odsotna, ne zadosti trditvenemu bremenu, da samo dejstvo, da je bila odsotna, ni zadosten, utemeljen in opravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje.
SZ-1 člen 26, 38, 41, 44, 44/1. Pravilnik o merilih za določitev prispevka etažnega lastnika v rezervni sklad in najnižji vrednosti prispevka (2004) člen 4, 4/3, 5.
večstanovanjska stavba - plačilo sredstev v rezervni sklad - ureditev razmerij med etažnimi lastniki - terjatev rezervnega sklada - povišanje prispevka etažnih lastnikov v rezervni sklad - načrt vzdrževanja - ocena stroškov - zbor etažnih lastnikov - posel rednega upravljanja - potrebna večina etažnih lastnikov - izvrševanje lastninske pravice - vsebina zapisnika - dokazno breme - spor majhne vrednosti
Poleg formalne pravilnosti zapisnika se za veljavnost sklepa o višjem vplačilu v rezervni sklad zahteva tudi izpolnjenost zakonsko predpisanih predpostavk. Višji prispevek se lahko določi zgolj v povezavi z načrtom vzdrževanja. Ta je bil veljavno sprejet. Etažni lastniki so glasovali o vsakem predlaganem vzdrževalnem delu posebej, posamezni sklepi so bili sprejeti z zadostno večino in v njih je bil določen način financiranja (plačilo iz sredstev rezervnega sklada stavbe). Pred glasovanjem je bil za večino del predstavljen okvirni strošek.
Sredstva rezervnega sklada niso namenjena zgolj poravnavi stroškov vzdrževanja, ki so predvideni v sprejetem načrtu vzdrževanja, temveč tudi drugih (dodatnih) del, vezanih na učinkovitejšo rabo energije, plačilu izboljšav, nujnih vzdrževalnih del, odplačevanju v te namene najetih posojil in zalaganju stroškov izterjave plačil v rezervni sklad.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - LOKALNA SAMOUPRAVA
VDS00074011
ZFDO člen 14, 14/1, 14/2. ZPIZ-2 člen 27, 27/1, 27/4.
nadomestilo plače - prenehanje funkcije - župan - izpolnitev pogojev za upokojitev - razlaga zakona
Drugi odstavek 14. člena ZFDO treba razlagati kot smiselno celoto skupaj s prvim odstavkom istega člena. Slednji pravico funkcionarja do nadomestila plače veže na prenehanje funkcije in objektivne razloge za nemožnost zaposlitve ali starostne upokojitve, vse dokler se upravičenec ne zaposli, začne opravljati funkcijo ali pridobitno dejavnost ali izpolni pogoje za upokojitev, vendar najdlje za čas treh mesecev od prenehanja funkcije. Namen pravice do nadomestila plače je premostiti socialno tveganje funkcionarja, ki ob prenehanju poklicnega mandata ostane brez dohodka, dokler ne pridobi drugega vira dohodka bodisi iz naslova dela bodisi pokojnine, vendar najdlje do izteka zakonsko določenega obdobja. Podaljšanje te pravice je treba razlagati kot izjemo, kadar od upravičenca ni mogoče pričakovati, da se bo v tem trimesečnem obdobju zaposlil, saj bi se kmalu za tem, v nadaljnjih šestih mesecih, starostno upokojil. Drugi odstavek 14. člena ZFDO tako ureja položaj funkcionarja, ki bi pogoje za starostno upokojitev izpolnil po preteku treh mesecev od prenehanja funkcije, vendar najkasneje v nadaljnjih šestih mesecih.
ZPP člen 279b, 279b/5. ZDimS člen 13. Pravilnik o oskrbi malih kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov pri opravljanju javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov (2004) člen 4. ZPIZ-2 člen 413, 413/1.
poklicno zavarovanje - dimnikar - vzorčni postopek
Sodišče prve stopnje je pravilno kot bistveno upoštevalo, da je tožnik v vtoževanem obdobju opravljal delo na delovnem mestu dimnikar. Gre za delovno mesto, za katero je ob uveljavitvi ZPIZ-1 veljala zavarovalna doba s povečanjem, kar pomeni, da mu je toženka dolžna, enako kot ostalim delavcem, skladno s prvim odstavkom 413. člena ZPIZ-2 plačati prispevke za poklicno zavarovanje.
ZUJIK člen 45, 45/1, 45/2, 48a. Pravilnik o merilih za doseganje naziva prvak in vrhunski glasbenik (2008) člen 4, 4/2. ZUP člen 4, 67, 67/2. ZJU člen 24, 24/1, 25, 39.
razlika v plači - uvrstitev v plačni razred - prvak - nepopolna vloga - javnopravna zadeva
Med strankama je sporno, ali tožniku pripada naziv prvak (48.a člen ZUJIK) od 1. 5. 2016 ali od 12. 5. 2016, na to pa se navezuje višina pripadajoče mu plače. Pritožbeno sodišče soglaša s prvostopenjsko presojo, da za trajanje te pravice ne more biti odločilno, kdaj je tožnik dopolnil vlogo. Ključno je, da je vlogo za dodelitev naziva vložil 25. 4. 2016, torej še pred iztekom naziva, ki mu je bil tedaj dodeljen do 30. 4. 2016, ter da je z njo zahteval dodelitev naziva za čas od 1. 5. 2016 dalje. Datum vložitve te vloge in njena jasna ter časovno opredeljena zahteva (priznanje naziva od 1. 5. 2016) tudi po presoji pritožbenega sodišča utemeljujeta dodelitev naziva za čas od 1. 5. 2016 dalje.
V premoženjskopravnem delovnem sporu ne veljajo pravila o obrnjenem dokaznem bremenu. Če delavec meni, da mu delodajalec dolguje plačilo za delo, mora navesti dejstva, ki to potrjujejo, in v potrditev teh dejstev ponuditi dokaze. Dokazno breme, da je poravnal vse obveznosti do delavca iz naslova delovnega razmerja je na delodajalcu, vendar šele, ko delavec dokaže, da je ta obveznost nastala. Sodišče prve stopnje pa je v obravnavani zadevi spregledalo, da je bil prvi pogoj - dokaz nastanka oz. obstoja terjatve v obravnavani zadevi izpolnjen, saj med strankama delovno razmerje tožnika pri toženki v relevantnem časovnem obdobju kakor tudi višina plač in stroškov v zvezi z delom ter obeh regresov za letni dopust glede na predložene plačilne liste niso bili sporni. Dokazno breme, da je poravnal vse obveznosti do delavca (oz. da so le-te na kakršenkoli drugačen način v celoti prenehale) je tako prešlo na delodajalca, torej na toženko. Res je, da je toženka določene trditve in dokazne predloge v tej smeri podala, vendar pa jih je sodišče prve stopnje glede na zmotno materialnopravno stališče, da je dokazno breme s tem v zvezi na tožniku in ne na toženki zmotno ocenilo ter dejansko spoznavno krizo (ko ni moglo zanesljivo ugotoviti, ali je prišlo do prenehanja dela ali celotne terjatve tožnika do toženke) na podlagi 215. člena ZPP zaradi zmotne porazdelitve dokaznega bremena rešilo v škodo tožnika, tako da je tožbeni zahtevek zavrnilo.
obnova postopka - zavrženje predloga - nedovoljen razlog za obnovo postopka
Tožnik v predlogu za obnovo postopka v bistvu niti ne uveljavlja, da je podan razlog po 2. točki 394. člena ZPP, temveč se ne strinja z materialnopravno presojo sodišča prve stopnje, kot je razvidna iz pravnomočne sodbe. Tožnik namreč v predlogu za obnovo postopka in tudi v obširni pritožbi navaja, da je sodišče, pred njim pa tudi tožena stranka, zmotno uporabilo materialno pravo in da je bila zaradi tega pokojninska osnova napačno izračunana. Glede na navedeno so torej neutemeljene pritožbene navedbe, da bi moralo sodišče prve stopnje obnoviti postopek in ponovno presojati, ali je bila pokojninska osnova pravilno izračunana.
dodatek za pomoč in postrežbo - samostojno hranjenje - dokazna ocena izvedenskega mnenja
Sporni kriterij samostojnega opravljanja življenjskih potreb je bil pravilno ugotavljan s pomočjo sodnega izvedenca, saj gre za strokovno medicinsko vprašanje. Sodišče je izvedenčeve strokovne ugotovitve ocenilo ter na tej podlagi sprejelo pravilno odločitev, da se zavrne tožbeni zahtevek tožnice na priznanje višjega dodatka za pomoč in postrežbo.
zavrženje tožbe - pravnomočno razsojena stvar - sklep o izvršbi
V sklepu o izvršbi je že odločeno o obstoju terjatve, katere neobstoj tožniki uveljavljajo zoper toženca v tem pravdnem postopku, saj toženec v postopku VL 89439/2020 od tožnikov izterjuje terjatev na podlagi računa ODV0116-2020. Pravilen je zato zaključek, da ugotovitveni zahtevek, ki ga uveljavljajo tožniki, ni dopusten, ker je o tem že pravnomočno odločeno v kondemnatornem delu sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, pri čemer pa je negativni ugotovitveni zahtevek - da terjatev ne obstoji - v celoti vsebovan v dajatvenem zahtevku.
ZP-1-UPB3 člen 106, 106/1, 155, 155/1, 155/1-5. ZCes-2 člen 2, 2/1, 2/1-38, 11, 11/1, 11/1-8. ZPrCP člen 105, 105/1, 105/1-4, 107, 107/2.
nekategorizirana cesta - parkirišče - objektivna identiteta med obdolžilnim predlogom in sodbo - poprava predloga - preizkus alkoholiziranosti - odklonitev strokovnega pregleda
Res se je prekršek zgodil na zemljišču v zasebni lastnini, vendar je sodišče prve stopnje pravilno obrazložilo, da je parkirišče izpolnjevalo pogoje za nekategorizirano cesto, da je bilo prosto dostopno vsem udeležencem prijavljene javne prireditve in da je imelo parkirišče tudi upravljavca. Iz fotografij kraja dogodka je razvidno, da je bilo zemljišče označeno kot parkirišče. Obdolžena je bila torej v času storitve prekrška udeleženka v javnem prometu.
Ni mogoče pritrditi ugotovitvam sodišča prve stopnje, da tudi v primeru, da bo dokazano, da iz tožničinega stanovanja izvira škoda, ki se odraža na sosednjih nepremičninah, navedeno ne predstavlja težko nadomestljive škode. Tožnica s predlogom za izdajo regulacijske začasne odredbe od sodišča zahteva začasno sodno varstvo, s katerim bo nadaljnje nastajanje te škode (zamakanje njenega in spodnjega stanovanja zaradi izliva vode) preprečila. Če držijo tožničine navedbe, da takšna škoda kontinuirano nastaja in ji bo lahko nastajala vse do izročitve stanovanja, navedeno glede na časovno komponento pomeni, da bi tožnici lahko nastajala težko nadomestljiva škoda.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00075737
ZZVZZ člen 77. ZPP člen 182, 182/3.
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) - izvajanje pogodbenih obveznosti pri izvajalcu zdravstvenih storitev - končni zapis o nadzoru nad izvajanjem programa zdravstvenih storitev - splošni dogovor - odgovornost za obračunavanje zdravstvenih storitev - pogodbena kazen - istovetnost tožbenega zahtevka - navidezna kumulacija tožbenih zahtevkov
Enako kot to velja v primeru t.i. vključenih zahtevkov, tudi pri postavitvi povsem identičnega oziroma istega zahtevka v primarnem in podrednem tožbenem zahtevku ne gre za eventualno kumulacijo oziroma sploh ne gre za kumulacijo, pač pa za en sam zahtevek ne glede na to, kako ga poimenuje in postavi stranka.
Prav zaradi specifične narave nekakšnega trajajočega protokola pa storitve preventive prenosa ni mogoče razvrščati po merilu iz 2. alineje prvega odstavka 3. točke Posebnega poglavja, kot to trdi pritožba. Izolacija oziroma posebni režim za preprečevanje prenosa je že po sami naravi trajajoče stanje, zaradi česar ga tudi ob neprekinjenem izvajanju 24 ur na dan ni mogoče enačiti z izjemnim večkratnim in posebej skoncentriranega izvajanjem katere od ostalih v drugem odstavku 3. točke Posebnega poglavja naštetih (klasičnih) storitev zdravstvene nege najmanj na dve uri oziroma urno (druga alineja prvega odstavka 3. točke Posebnega poglavja).
sprememba tožbe - določen tožbeni zahtevek - solastnina - varstvo lastninske pravice - dejanska oblast nad stvarjo - upravičenost do posesti - pasivna legitimacija
Ob tem sodišče druge stopnje še pojasnjuje, da je za odločitev o tožbenem zahtevku nepomembno, ali je toženec lastnik kioska "A." ali ne, saj je dokazni postopek potrdil, da ga uporablja in ga ima v neposredni posesti.
(So)lastnik nepremičnine mora namreč v skladu z 92. členom SPZ tožbo vložiti zoper tistega, ki ima stvar v dejanski oblasti, kar pa je nedvomno toženec, ki tekom postopka na prvi stopnji ni uspel dokazati, da je upravičen do posesti (93. člen SPZ).
DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSM00076442
OZ člen 40, 364. ZD člen 34. ZPP člen 8, 181, 339, 339/2, 339/2-12, 339/2-14, 339/2-15. ZZK-1 člen 243.
ničnost pogodbe o dosmrtnem preživljanju - nedopusten nagib - ničnost pogodbe kot predhodno vprašanje - vrnitev daril zaradi prikrajšanja nujnega deleža - pravni interes za ugotovitveno tožbo - delna ničnost - izbrisna tožba - sporazum o višini deležev na skupnem premoženju - pretrganje zastaranja
Sodišče je pri presoji ničnosti pogodbe o dosmrtnem preživljanju materialno pravo pravilno uporabilo in sicer je presodilo, da je bil ključen nagib pogodbenic tožniku preprečiti uveljavljanje nujnega deleža ter, da je nedopusten nagib bistveno vplival na odločitev pogodbenic, da sta sklenili pogodbo ter da sta obe pogodbenici za ta nedopusten nagib vedeli ali bi morali vedeti (določba 40. člena OZ).
sodne takse - sprememba tožbe - primarni in podredni tožbeni zahtevek - različna dejanska in pravna podlaga tožbenih zahtevkov - upoštevanje vrednosti vsakega posameznega zahtevka - odmera sodne takse od primarnega in podrejenega zahtevka
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da je tožeča stranka s spremembo tožbe postavila dva primarna tožbena zahtevka, ki temeljita na različnih pravnih podlagah. Poleg tega tožeča stranka uveljavlja še podredni zahtevek. Zato je sodišče prve stopnje sodno takso pravilno odmerilo od vsakega zahtevka posebej in jo nato seštelo ter dodalo še sodno takso za podrejeni tožbeni zahtevek (drugi odstavek 19. člena ZST-1 in drugi odstavek 41. člena ZPP). Nasprotne pritožbene navedbe o tem, da gre pri primarnih zahtevkih za isto dejansko in pravno podlago, niso utemeljene. Prav tako ni utemeljena pritožbena navedba, da bi sodišče prve stopnje moralo pri odmeri sodne takse upoštevati zgolj vrednost dajatvenega zahtevka.
domneva o umiku predloga za izvršbo - neplačilo sodne takse - oprostitev plačila sodnih taks - taksne oprostitve na podlagi zakona - brezplačna pravna pomoč
Plačila sodnih taks je oproščena stranka za postopek, za katerega ji je bila dodeljena redna ali izredna brezplačna pravna pomoč po zakonu, ki ureja brezplačno pravno pomoč.