prisilna izselitev iz stanovanja - samopomoč - motenje posesti - odškodnina za premoženjsko in nepremoženjsko škodo - višina odškodnine za premoženjsko in nepremoženjsko škodo - povrnitev premoženjske škode - plačilo vrednosti stanovanjske opreme - določitev vrednosti po prostem preudarku - načelo popolne odškodnine - dokazno breme tožnika - zavarovanje dokazov - odmera odškodnine glede na subjektivno vrednost - povrnitev nepremoženjske škode - strah - duševne bolečine zaradi kršitve osebnostne pravice - prizadeta čast in osebno dostojanstvo - kršitev pravice do nedotakljivosti stanovanja
Za vrednotenje stvari po prostem preudarku se je sodišče odločilo, ker bi bilo ugotavljanje vrednosti stvari z izvedencem povezano z nesorazmernimi stroški. Načelo ekonomičnosti terja vrednotenje stvari po prostem preudarku.
Ob predaji stanovanja tožena stranka ni uporabila sile ali grožnje, zaradi katere bi bil tožnik lahko prestrašen. Toženčeva izpoved o vdiranju s krampom in grožnjami v dokaznem postopku ni bila potrjena.
Odmena za neugodje (duševne bolečine), ki ga je toženec utrpel zaradi dogodkov, je odškodnina, ki je določena zaradi kršitve osebnostne pravice do osebnega dostojanstva in nedotakljivosti stanovanja.
stranski intervenient - sklep o stranski intervenciji - pravni interes
V sodni praksi pa ni sporno, da je intervencijski interes podan, kadar je stranski intervenient z eno izmed pravnih strank v materialnopravnem razmerju, tako da utegne odločite (ne)posredno vplivati na njegov pravni položaj.
OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00073553
Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 6, 6/1, 7, 7/1. ZIZ člen 272, 272/2, 272/2-2, 272/2-3. ZVPot člen 24, 24/1-4.
varstvo potrošnikov - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - kredit v CHF - tožba za ugotovitev ničnosti pogodbe - predlog za izdajo začasne odredbe - pogoji za izdajo začasne odredbe - verjetnost obstoja terjatve - razvoj sodne prakse - novejša sodna praksa - razlaga ZVPot - pojasnilna dolžnost banke - varstvo potrošnikov po evropskem pravu - Direktiva Sveta 93/13/EGS - sodna praksa SEU - začasni ukrepi - nepošten pogodbeni pogoj - odlog plačila obveznosti - načelo lojalne razlage nacionalnega prava s pravom EU - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - pogoj reverzibilnosti - pogoj nastanka škodljivih posledic - tehtanje neugodnih posledic izdaje začasne odredbe - nastanek težko nadomestljive škode - preplačilo - plačilo glavnice - povračilo obresti
Bistveno za verjeten obstoj terjatve je torej ugotavljanje ali je toženka tožnikom ustrezno pojasnila, kakšno dolgoročno ekonomsko breme s sklenitvijo pogodbe prevzemajo, saj neustrezna in nezadostna pojasnilna dolžnost na eni strani kaže na toženkino slabo vero, na drugi strani pa na takšen informacijski razkorak med pogodbenimi strankami, pri katerem tožniki zaradi pomanjkljivih informacij v času sklepanja pogodb niso imele možnosti sprejeti preudarne in razumne odločitve, četudi se je breme njihovih odločitev lahko pokazalo šele v obdobju (več letih) po sklenitvi pogodb.
Tožniki so v tožbi podali trditveno podlago, da pojasnilna dolžnost toženke v razmerju do njih ni bila ustrezno izpolnjena, zato je pogodbeni pogoj nepošten in s tem pogodbi nični. Trditveno podlago glede neustrezno oziroma pomanjkljivo izpolnjene pojasnilne dolžnosti so podali tudi v predlogu za izdajo začasne odredbe, pri čemer so se v tem predlogu sklicevali na vse navedbe v tožbi, kar je skladno z obstoječo sodno prakso dopustno. Toženka je v ugovoru, kot obrambnem sredstvu zoper izdano začasno odredbo, obširno pojasnila izpolnjevanje pojasnilne dolžnosti in zatrdila, da je bila ta ustrezna ter da so tožniki pred sklenitvijo posojilnih pogodb razumeli vse možne rizike in obremenitve. Toženka v pritožbi utemeljeno opozarja, da se sodišče prve stopnje do njenih ugovorov ni izreklo.
sprememba tožbe - določen tožbeni zahtevek - solastnina - varstvo lastninske pravice - dejanska oblast nad stvarjo - upravičenost do posesti - pasivna legitimacija
Ob tem sodišče druge stopnje še pojasnjuje, da je za odločitev o tožbenem zahtevku nepomembno, ali je toženec lastnik kioska "A." ali ne, saj je dokazni postopek potrdil, da ga uporablja in ga ima v neposredni posesti.
(So)lastnik nepremičnine mora namreč v skladu z 92. členom SPZ tožbo vložiti zoper tistega, ki ima stvar v dejanski oblasti, kar pa je nedvomno toženec, ki tekom postopka na prvi stopnji ni uspel dokazati, da je upravičen do posesti (93. člen SPZ).
pritožba - dopolnitev pritožbe - rok za dopolnitev pritožbe - dopolnitev pritožbe po izteku pritožbenega roka - prepozna dopolnitev pritožbe - sklep o stroških - stroški pravdnega postopka - dolžnost povrnitve stroškov postopka - sklep o odmeri stroškov
Že vloženo pritožbo lahko pritožnik dopolni, a je dopolnitev pravočasna le, če je vložena pred iztekom pritožbenega roka. Pritožnik je zoper izpodbijani sklep v roku vložil pritožbo, ni pa v roku vložil dopolnitve pritožbe, ki jo je vložil več kot mesec dni po vloženi pritožbi. Dopolnitev pritožbe je torej vložena po poteku roka za vložitev pritožbe, zaradi česar je ni mogoče upoštevati, saj je pritožbeni rok strogo prekluziven zakonski rok.
pripor - neogibna potrebnost pripora - sorazmernost - ponovitvena nevarnost - subjektivne in objektivne okoliščine - begosumnost - evropski nalog za prijetje in predajo
V sferi obtoženca, ki je državljan Romunije, s stalnim bivališčem v Romuniji, in ga na Slovenijone veže nobena osebna navezna okoliščina, je podan priporni razlog begosumnosti. Pritožbeno izpostavljene možnosti odreditve evropskega naloga za prijetje in predajo (ENPP) zoper obtoženca, če bi obtoženi ob odpravi pripora zapustil ozemlje Republike Slovenije, ne pomeni, da begosumnost pri obtožencu ni podana.
Pritožbeno sodišče soglaša z razlogi, s katerimi je sodišče prve stopnje utemeljilo obstoj objektivnih in subjektivnih okoliščin, ki kažejo na realno in konkretno nevarnost, da bo obtoženec v primeru izpustitve na prostost nadaljeval s svojo kriminalno dejavnostjo, torej obstojem pripornega razloga ponovitvene nevarnosti. Glede objektivnih okoliščin, ki so pomembne za presojo ponovitvene nevarnosti, je prvo sodišče pravilno izhajalo iz teže obtožencu očitanega kaznivega dejanja, ki se odraža v predpisani kazni od 3 do 15 let zapora.
Zaključek sodišča prve stopnje o obstoju ponovitvene nevarnosti ne temelji zgolj na ugotovljenih objektivnih okoliščinah, temveč tudi na subjektivnih okoliščinah.
Obravnavano kaznivo dejanje, ki naj bi ga obtoženec izvršil iz koristoljubnih motivov, ogroža tako varnost javnega reda in miru, kot tudi varnost in zdravje tujcev pred ekonomskim izkoriščanjem in razmerami v katerih poteka spravljanje ljudi čez mejo, in nemoteno izvedbo kazenskega postopka, zato ukrep pripora, odtehta poseg v pravico obtoženca do osebne svobode. Zato je pripor zoper njega neogiben in sorazmeren ukrep.
domneva o umiku predloga za izvršbo - neplačilo sodne takse - oprostitev plačila sodnih taks - taksne oprostitve na podlagi zakona - brezplačna pravna pomoč
Plačila sodnih taks je oproščena stranka za postopek, za katerega ji je bila dodeljena redna ali izredna brezplačna pravna pomoč po zakonu, ki ureja brezplačno pravno pomoč.
Tožnica tožbeni zahtevek utemeljuje na podlagi četrtega odstavka 7. člena Zakona o obveznih zavarovanjih v prometu (v nadaljevanju: ZOZP) police avtomobilskega zavarovanja št. VO44400487358 z dne 7. 10. 2014 in pripadajočih Splošnih pogojev za zavarovanje avtomobilske odgovornosti št. PG-aod/11-7. ZOZP določa, da če je z zavarovalnimi pogoji za povečano nevarnost določena dodatna premija, pa ta ni bila plačana, ima zavarovalnica pravico uveljavljati povračilo izplačanih zneskov, skupaj z obrestmi in stroški od zavarovanca oziroma odgovorne osebe.
ZPP člen 8, 116, 117, 117/2, 117/3, 142, 142/4, 318, 318/1. URS člen 22.
enako varstvo pravic v postopku pred sodiščem - pravica do izjave stranke - vročitev tožbe s fikcijo vročitve - zamudna sodba - dokazna ocena - vrnitev v prejšnje stanje - rok za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje
Skladno s pravico do zasebnosti in svobode gibanja namreč od stranke ni mogoče zahtevati, da ob začasni odsotnosti poskrbi za dejanski prevzem sodnih pisanj. To pa ne velja, če ne gre za vročitev prvega sodnega pisanja ali če stranka lahko pričakuje, da bo zoper njo začet sodni postopek. V takih primerih namreč stranka more in mora računati s tem, da se ji bodo vročala sodna pisanja in je zato dolžna poskrbeti za dejanski prevzem v času njene odsotnosti. Enako velja tudi, če je stranka imela namen, da se izmika vročitvi, ali če pošiljke, za katero je vedela, krivdno ni dvignila. Upravičen vzrok za zamudo je namreč lahko podan le takrat, ko je stranka ravnala z dolžno skrbnostjo, oziroma ko ji ni mogoče očitati, da je zamudo zakrivila sama.
Pravilna so stališča v izpodbijanem sklepu, da je bil predlog za vrnitev v prejšnje stanje vložen pravočasno, da je rok za odgovor na tožbo toženka zamudila iz upravičenega razloga in da razlog za zamudo ni v pomanjkljivi skrbnosti.
Pritožbeni očitek o večji dokazni vrednosti materialnih dokazov v primerjavi s personalnimi nima opore v pravilih ZPP. Dokazna ocena po 8. členu tega zakona ni vezana na dokazna pravila, ampak velja načelo proste dokazne ocene.
V primeru vročitve po fikciji je zakonske določbe o vrnitvi v prejšnje stanje treba razlagati bolj široko kot sicer. Z restriktivno razlago, za katero se zavzema pritožnik, bi prišlo do nesorazmernega posega v ustavno pravico stranke do izjave v postopku. Ni mogoče zahtevati, da posameznik v primeru začasne odsotnosti zaradi počitnic ali iz drugih razlogov poskrbi za prevzem sodnih pisanj v postopkih, s katerimi pred odsotnostjo še ni bil seznanjen, niti ni nanje mogel računati, niti ni izkazano, da bi se vročitvi izmikal.
S pritožbeno navedbo, da očitano dejanje ni kaznivo in da je zastaralo, pritožba smiselno uveljavlja kršitev kazenskega zakona iz 1. in 3. točke 372. člena ZKP. Vendar neutemeljeno. Kaj točno naj bi v opisu kaznivega dejanja manjkalo oziroma zakaj naj bi kaznivo dejanje zastaralo, pritožba podrobneje ne konkretizira in ne obrazloži, zato je v tem delu konkretneje ni bilo mogoče preizkusiti. V okviru preizkusa izpodbijane sodbe po 2. točki prvega odstavka 383. člena ZKP pa je pritožbeno sodišče ugotovilo, da so v opisu kaznivega dejanja v izreku izpodbijane sodbe ustrezno konkretizirani vsi zakonski znaki kaznivega dejanja kršitve temeljnih pravic delavcev po drugem v zvezi s prvim odstavkom 196. člena KZ-1, obravnavano kaznivo dejanje pa tudi ni zastaralo. V konkretnem primeru gre za obravnavo kolektivnega kaznivega dejanja, za katerega je značilna ponavljajoča se kriminalna dejavnost. Zastaranje kazenskega pregona tako začne teči od dneva, ko je bilo storjeno zadnje dejanje iz sklopa takšne kontinuirane kriminalne dejavnosti. Zastaralni rok očitanega kaznivega dejanja znaša na podlagi 4. točke prvega odstavka 90. člena KZ-1 deset let, saj je po drugem odstavku 196. člena KZ-1 zanj predpisana kazen zapora do treh let. Zastaranje očitanega kaznivega dejanja bi zato nastopilo šele 18. 4. 2024 (brez upoštevanja zadržanja ali pretrganja zastaranja). Glede na vse navedeno je pritožbeno uveljavljanje kršitev kazenskega zakona neutemeljeno.
GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00074425
ZGJS člen 5.
komunalne storitve - odpadne komunalne vode - padavinska odpadna voda - gospodarska javna služba - zaračunavanje stroškov storitve - odvajanje meteornih vod - neprerekane trditve - neustrezen dokaz - spor majhne vrednosti
Oprave storitev odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda toženec ni prerekal, prav tako ni prerekal samega obračuna teh storitev oziroma posameznih parametrov, na katerih temelji opravljeni obračun. Toženec neupravičeno ni v celoti izpolnil svoje obveznosti plačila.
ZGD-1 člen 263, 515, 515/6. OZ člen 851, 851/1, 856, 856/1, 859, 865, 865/1. ZDavP-2 člen 70. ZFPPIPP člen 28. ZICZEU člen 12, 47, 47-2.
dolžnost poslovodje - odškodninska odgovornost člana poslovodstva - poslovna odškodninska odgovornost - predpostavke za uveljavljanje odškodninskega zahtevka družbe proti poslovodji - protipravnost - vzročna zveza - nastanek škode - špedicijska pogodba - naročilo za odpravo stvari čez mejo - carinska dejanja - posredni carinski zastopnik - vložitev carinske deklaracije - carinski deklarant - carinski zavezanec - carinska dajatev - plačilo carinskih dajatev po špediterju - povrnitev špediterskih stroškov - globa za prekršek
Carinsko deklaracijo izpolni špediter na podlagi listin, ki mu jih dostavi naročitelj. V zvezi z listinami sicer velja, da mora špediter naročitelja opozoriti na pomanjkljivosti, ki bi jih kot dober strokovnjak moral opaziti. To obveznost ima špediter v razmerju do svojega naročitelja. Preverjanje dokumentacije in skladnosti le-te z vsebino zabojnikov oziroma pridobitev (originalnih) izvoznih deklaracij pa sicer spada v pristojnost carinskih organov.
Dokazovanje, da je poslovodja ravnal v skladu s pravili stroke, predstavlja izpodbijanje predpostavke protipravnosti (izražene v obliki kršitve obveznosti poslovodenja), ki jo mora najprej dokazati družba kot oškodovanec. Tožeča stranka ni uspela dokazati, da bi v carinskih postopih (pogosteje) ravnala nepravilno, zato v zvezi s tem tudi tožencu, kot njenemu tedanjemu direktorju, nedopustnega ravnanja ni mogoče očitati.
V konkretnem primeru v sferi tožeče stranke tudi ni nastala prepovedana oziroma nedopustna posledica (škoda). Tožeča stranka kot škodo od tožene stranke vtožuje skupni znesek premalo obračunanih carinskih dajatev. Gre za razliko med plačanimi carinskimi dajatvami ter naknadno obračunanimi dajatvami iz naslova carine. Gre torej za obveznost plačila carinskih dajatev, ki bi jih bila tožeča stranka kot carinski zavezanec dolžna plačati v postopku carinjenja, ne pa za njeno škodo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00073427
KZ-1 člen 62, 62/2. ZKP člen 506, 506/4. ZS člen 83a. Odredba o posebnih ukrepih iz 83.a člena Zakona o sodiščih zaradi razglašene epidemije nalezljive bolezni COVID-19 na območju Republike Slovenije (13.11.2020) člen 1. Odredba o spremembi in dopolnitvi Odredbe o posebnih ukrepih iz 83.a člena Zakona o sodiščih zaradi razglašene epidemije nalezljive bolezni COVID-19 na območju Republike Slovenije (2021) točka 2.
preklic pogojne obsodbe - postopek za preklic pogojne obsodbe - neizpolnitev posebnega pogoja - rok za preklic pogojne obsodbe - procesni rok - tek rokov v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-Cov-2 (COVID-19) - pravnomočnost kazenske sodbe - ustavitev postopka za preklic pogojne obsodbe
Pogojna obsodba se lahko zaradi neizpolnitve posebnega pogoja prekliče najpozneje v enem letu po preteku preizkusne dobe.
Pri izračunu roka za preklic pogojne obsodbe je treba upoštevati vpliv epidemije Covid-19 ter da ima od tedaj, ko se izteče rok za izpolnitev obveznosti in ko sodišče začne s postopkom preklica pogojne obsodbe, rok za preklic pogojne obsodbe naravo procesnega roka. V ne nujnih zadevah, kamor spadajo tudi zadeve preklica pogojne obsodbe, je v času epidemije Covid-19 dvakrat prišlo do prekinitve teka procesnih rokov, prvič z Odredbo o posebnih ukrepih iz 83.a člena Zakona o sodiščih zaradi razglašene epidemije nalezljive bolezni Covid-19 na območju Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 165/2020 s 13. 11. 2020) v času od 16. 3. 2020 do 31. 5. 2020, vendar predmetni rok v obravnavanem primeru procesnih rokov, ki so začeli teči šele dne 15. 10. 2020, ne podaljšuje, in ponovno v času od 15. 11. 2020 do 31. 1. 2021 z Odredbo o spremembi in dopolnitvi odredbe o posebnih ukrepih iz 83.a člena Zakona o sodiščih zaradi razglašene epidemije nalezljive bolezni Covid-19 na območju Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 2/2021 s 7. 1. 2021). Ta rok pa ima vpliv na tek procesnega roka v konkretnem primeru in ga podaljšuje za 77 dni ter je do njega prišlo znotraj roka za preklic pogojne obsodbe.
Sodba o preklicu pogojne obsodbe mora postati tudi pravnomočna v roku za preklic pogojne obsodbe.
izvršilni stroški - pravočasna priglasitev stroškov postopka - pravni standard - stroški predloga za izvršbo pri avtomatiziranem izvršilnem postopku
V predmetni zadevi je upnik z vlogo z dne 3. 10. 2023 zahteval povrnitev stroškov, ki so nastali v zvezi s predhodno vloženim predlogom za izvršbo. Njihov nastanek in višina sta bila upniku tako v celoti znana že ob vložitvi predloga za izvršbo. V tovrstnih primerih pa je stališče sodne prakse takšno, da mora upnik stroške priglasiti najpozneje v vlogi, v zvezi s katero zahteva povrnitev stroškov, sicer se ti ne priznajo. Temu je pravilno sledilo tudi sodišče prve stopnje, ob tem pa tudi pravilno upoštevalo, da je sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine odločba, ki se izda brez poprejšnjega obravnavanja, zaradi česar ima stališče, da je treba stroške, nastale v zvezi z vložitvijo predloga za izvršbo, priglasiti že v predlogu za izvršbo, neposredno podlago tudi v izrecni določbi tretjega odstavka 163. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00074493
KZ-1 člen 209, 209/1, 235, 235/1.
kaznivo dejanje poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja - kaznivo dejanje ponareditve ali uničenja poslovnih listih - odločba o stroških kazenskega postopka - pritožba oškodovanca kot tožilca - delna sprememba izpodbijane sodbe
Sodišče prve stopnje je pri svoji presoji sicer imelo v uvidu tretji odstavek 96. člena ZKP, po katerem se smejo oškodovancu kot tožilcu naložiti v plačilo samo tisti stroški, ki so nastali po tem, ko je prevzel pregon od državnega tožilca, do tedaj nastali stroški pa obremenjujejo proračun. Vendar je pri dejanski presoji stroškov, ki so nastali po tem, ko je oškodovanka kot tožilka prevzela pregon od državnega tožilca, napačno ugotovilo, da mednje sodi tudi znesek v višini 1.526,39 EUR, ki predstavlja strošek postavljenega sodnega izvedenca finančne stroke.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00075035
ZFPPIPP člen 10, 10/3, 14, 14/1-1, 34, 34/3, 271, 271/1-1, 271/1-2, 272, 272/1-1, 272/3-1, 278, 278/1, 278/2. OZ člen 56, 190, 190/3, 193, 1019, 1019/3. ZPP člen 212.
izpodbijanje v stečaju - insolventnost - objektivni pogoj izpodbojnosti - neenaka obravnava upnikov - asignacija - kritno razmerje - zmanjšanje stečajne mase - vnaprejšnje plačilo - običajen način izpolnitve - čista vrednost premoženja - kondikcijski zahtevek - procesno dokazno breme - informativni dokaz - domneva o popolnosti listine - zamudne obresti - začetek teka zamudnih obresti
Objektivni pogoj izpodbojnosti je pri dejanju, ki ima značilnost neenake obravnave upnikov, torej izpolnjen le tedaj, če se kaže v posledici manjšega poplačila drugih upnikov stečajnega dolžnika. Izpodbojno je le dejanje, ki se negativno odraža na dolžnikovem premoženju.
Asignacija je izpodbojna, če je asignant asignatov upnik. V takem primeru je obveznost preko asignata poravnana asignatarju na račun drugih asignantovih upnikov.
Uspeh dokazovanja tiste stranke, ki nosi materialno dokazno breme, lahko prevali procesno dokazno breme na nasprotno stranko, seveda pod pogojem, da je skladno z določbo 212. člena ZPP navedla trditve, s katerimi skuša izpodbiti dejstva, ki jih je nasprotna stranka že dokazala.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00074407
ZPP člen 7, 7/1, 212.
najemna pogodba za poslovne prostore - stroški obratovanja in vzdrževanja - razdelilnik stroškov - ugovor pobotanja v pravdi - trditveno in dokazno breme
V skladu z določilom 212. člena ZPP spadajo vsi ugovori, torej tudi ugovor pobotanja, v trditveno in dokazno sfero tožene stranke.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00082728
KZ-1 člen 170, 170/3. ZKP člen 241, 241/1, 331, 331/1, 364, 364/7.
posilstvo - zakonski znaki kaznivega dejanja - prisiljenje - omogočanje uživanja prepovedanih drog - tatvina - dokazni postopek - zaslišanje oškodovanca kot priče - branje prejšnje izpovedbe - pravica do obrambe - zavrnitev dokaznih predlogov - neizvedba dokaza z zaslišanjem lečečega zdravnika - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev izvedenca - obrazložitev zavrnitve dokaznih predlogov
Le prostovoljni pristanek ženske na spolno občevanje izključuje kaznivo dejanje posilstva. Za prostovoljni pristanek na spolno občevanje gre tedaj, če se je ženska za to sama odločila. Prostovoljnega pristanka torej ni, če ni njene odločitve za spolno občevanje, njenega aktivnega ravnanja in njene volje za to. Če ženska pristane zaradi sile ali grožnje in pasivno trpi, to ni prostovoljni pristanek. Kot je že sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, pa je do spolnih odnosov med obtoženim in oškodovanko prišlo ne samo proti njeni volji, temveč tudi z uporabo sile.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA - ZEMLJIŠKI KATASTER
VSL00073458
ZVEtL-1 člen 19, 19/2, 23, 23/1, 23/6, 35. SPZ člen 105, 105/2, 121, 121/2. SZ člen 3, 3/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
predlog za vzpostavitev etažne lastnine - stanovanjska stavba - posamezni del stavbe - skupni del stavbe v etažni lastnini - posebni skupni deli v etažni lastnini - pripadajoče zemljišče k stavbi - določitev solastniških deležev na skupnih delih stavbe - sprememba solastnine na skupnih delih nepremičnine v etažno lastnino - pridobitelj posameznega dela stavbe - pravni naslov - soglasje vseh etažnih lastnikov - preureditev podstrešnih prostorov v lasti etažnih lastnikov - dolžnost etažnega lastnika - ogled nepremičnine
Neupoštevne so tudi pritožbene navedbe v zvezi z domnevnim ustnim dogovorom med sedanjimi etažnimi lastniki. Sodišče prve stopnje se je pravilno sklicevalo na drugi odstavek 19. člena ZVEtL-1, ki določa: "Pravni naslov je po tem zakonu listina o pravnem poslu ali pravnomočna odločba [poudarilo pritožbeno sodišče] sodišča ali drugega pristojnega državnega organa, s katero se v korist pridobitelja in v breme zemljiškoknjižnega lastnika vzpostavlja, ugotavlja ali prenaša lastninska pravica na posameznem delu stavbe." Ustni dogovor ni veljavni pravni naslov v smislu 19. člena ZVEtL-1, zato je sklicevanje nasprotnega udeleženca na domnevni ustni dogovor v tem postopku neupoštevno. Prav tako je sodišče prve stopnje nasprotnemu udeležencu pravilno pojasnilo, da postopek vzpostavitve etažne lastnine po ZVEtL-1 ni ovira, da ne bi mogli udeleženci postopka pozneje v pravdnem postopku uveljavljati svojih pravic (primerjaj 35. člen ZVEtL-1).
solastništvo nepremičnine - souporaba nepremičnine - nemožnost souporabe solastne stvari - neupravičena obogatitev - uporaba tuje stvari v svojo korist - odsotnost pravne podlage za obogatitev - nadomestitev koristi od uporabe - plačilo uporabnine - delitev stvari v solastnini - brezplačna uporaba - dogovor solastnikov - deljiva obveznost - postopek v sporu majhne vrednosti
Tudi solastnik ali tisti, ki z njegovim dovoljenjem uporablja celo stvar ali del stvari v solasti, uporablja, če nima dovoljenja vseh solastnikov, idealni delež te stvari ali njenega dela brez podlage. Če to počenja brezplačno, je zato načeloma obogaten, kolikor prihrani, ker souporablja idealni del, ki ni njegov, brez podlage in brez plačila.