pozneje najdeno premoženje zapustnika - dodatni sklep o dedovanju - plačilni nalog za plačilo sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog o odmeri sodne takse - prepozen ugovor zoper plačilni nalog - zavrženje ugovora zoper plačilni nalog - obravnava vloge glede na njeno vsebino
Za presojo (ne)pravočasnosti ugovora zoper plačilni nalog pritožbene navedbe glede nepravilnosti izdanega dodatnega sklepa o dedovanju niso pravno relevantne.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
VSL00092783
ZPND člen 5, 22a, 22a/8.
ukrepi po zpnd - namen in cilj ukrepa - pogoji za določitev vrste in trajanja ukrepov - povzročitev ogroženosti ali prestrašenosti v družini - občutek ogroženosti - nevzdržnost skupnega življenja - načelo sorazmernosti - odločanje o stroških po prostem preudarku
Sodišče prve stopnje je v presoji o utemeljenosti izreka ukrepov izhajalo s pravilnega stališča, da zaščitni ukrepi po ZPND niso usmerjeni v reševanje konfliktnih situacij in varstvo pred vsakršnim nasiljem, ampak je njihov izrek utemeljen le tedaj, ko je zaradi spravljanja v podrejen položaj in zlorabe moči med družinskimi člani žrtev akutno ogrožena.
Upoštevaje ravnanja in doživljanje udeležencev v izpostavljenih dogodkih je v kontekstu siceršnje družinske dinamike utemeljen sklep, da gre za dlje časa trajajoč konflikten odnos, zaradi katere je verjetno, da je nadaljnje skupno življenje postalo nevzdržno, ni pa verjetno izkazana ogroženost predlagateljic, ki bi utemeljevala oblastni poseg v to razmerje.
Ker je med udeleženci podan izjemno konflikten odnos, h kateremu sta prispevali obe strani, je pravično in primerno, da vsak krije svoje stroške postopka.
ZFPPIPP člen 300, 300/1, 300/3, 310, 310/1, 310/2, 312.
sklep o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic - objava sklepa o preizkusu terjatev, ločitvenih in izločitvenih pravic - prerekanje pravočasno prijavljenih terjatev drugih upnikov - ugotovitev obstoja prerekane terjatve v pravdi - uveljavitev prerekane izločitvene pravice v pravdi - izločitveni upnik
Ker je v danem primeru prijavljeno izločitveno pravico upnika B. B., ki ne temelji na izvršilnem naslovu, prerekal upnik A. A., mora v skladu z določbo tretjega odstavka 300. člena ZFPPIPP v zvezi z drugim odstavkom 310. člena ZFPPIPP tožbo po prvem odstavku 310. člena ZFPPIPP vložiti B. B., kot je to pravilno odločilo sodišče prve stopnje, ne glede na to, da je prijavljeno izločitveno pravico priznala upraviteljica.
ZPP člen 108, 335, 335-4, 336, 343, 343/1, 343/3, 343/4.
pritožba zoper sodbo - vsebina pritožbe - obvezna sestavina pritožbe - podpis pritožnika - podpis pravne osebe - zakoniti zastopnik pravne osebe - postopek s pritožbo - zavrženje pritožbe - nepopolna pritožba
Ena izmed dveh nujnih sestavin pritožbe je podpis pritožnika (4. točka 335. člena ZPP), ki je namenjen izkazovanju istovetnosti vlagatelja oziroma avtorizaciji pritožbe in mora za pravno osebo med drugim vsebovati tudi navedbo imena, priimka in funkcije osebe, ki jo zastopa. Če teh podatkov pritožba pravne osebe ne vsebuje in zato ni mogoče odpraviti dvoma, da jo je zanjo vložila upravičena oseba, takšna pritožba ni popolna (tretji odstavek 343. člena ZPP) in jo sodišče prve stopnje zavrže (prvi odstavek 343. člena ZPP).
Določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev se v postopku s pritožbo ne uporabljajo (336. člen ZPP), zato lahko pritožnik nepopolnosti pritožbe odpravi le znotraj pritožbenega roka.
odmera izvedenine - potrebni stroški postopka - nagrada in potrebni izdatki odvetnika - odsotnost iz pisarne v času potovanja za stranko - stroški odvetnika s sedežem zunaj območja sodišča - potni stroški odvetnika - urnina - standard obrazloženosti odmere stroškov po višini
Sodna praksa ne zahteva, da bi bil v obrazložitvi naveden vsak strošek posebej, bistveno je, da iz nje izhaja, katere stroške je sodišče priznalo in katerih ne, koliko znaša končni znesek priznanih stroškov in od katere vrednosti spora so odmerjeni. Zadostuje, da je odmera na pregleden način opravljena na stroškovniku, ki je sestavni del sodnega spisa, medtem ko predhodno vročanje stroškovnika nasprotni stranki v izjavo ni potrebno. Sodišče lahko na stroškovniku, ki je v spisu, označi posamezne postavke, ki jih šteje za potrebne in primerne, v obrazložitvi pa navede le končni skupni znesek priznanih stroškov. Druga možnost poenostavljene obrazložitve pa je, da sodišče navede le, katerih stroškov ni priznalo, glede drugih pa se sklicuje na stroškovnik v spisu.
SPZ člen 16, 67, 105, 105/3, 116, 116/1, 116/1-1, 117. SZ-1 člen 5, 5/1. OZ člen 82, 82/2.
poslovna stavba - etažna lastnina - etažni lastnik - upravnik - pogodba o medsebojnih razmerjih - pogodba o upravljanju - razlaga pogodbenih določil - iskanje skupnega namena strank pri razlagi pogodbe - trditveno in dokazno breme - plačilo obratovalnih in vzdrževalnih stroškov - pavšalni znesek stroškov - obračun obratovalnih stroškov - letni način obračuna - dejanski stroški - neupravičena obogatitev - poračunavanje plačil - višina tožbenega zahtevka - nepriznani stroški - neizkazanost nastanka stroškov - storitve čiščenja - nadomestilo koristi od uporabe (uporabnina) - skupni deli objektov in naprave - sestavina glavne stvari - solastnina - upravljanje s stvarjo - plačilo za investicijske stroške - soglasje etažnih lastnikov ni izkazano
Naprave in oprema so s pripojitvijo postali del stavbe kot skupnega dela, zato tožnica (upravnica) za njihovo uporabo ni upravičena zahtevati plačila v smislu obratovalnega stroška, saj jih toženka upravičeno uporablja kot etažna lastnica, ki je z lastninsko pravico na posameznem delu pridobila tudi solastninski delež na skupnih delih (napravah in opremi).
Uporabnina ni obratovalni strošek, temveč nadomestilo, ki se prizna za zahtevek iz naslova neupravičene obogatitve, ko ni pravne podlage za uporabo. Pritožnica zatrjuje, da pravno podlago predstavljajo pogodbena določila glede obratovalnih stroškov, kar že samo po sebi izključuje takšen zahtevek, saj zahtevek za uporabnino ne more biti utemeljen (še prej pa ne sklepčen), če obstaja pravna podlaga.
prijava izločitvenih pravic - pravočasnost prijave izločitvene pravice - prepozna prijava izločitvene pravice - prenehanje izločitvene pravice - prodaja premoženja - ovira za prodajo premoženja - neuspešna prodaja nepremičnine - uveljavljanje izločitvene pravice po pravnomočnosti sklepa o prodaji
Po neuspešni prodaji nepremičnine razlog varstva legitimnih pričakovanj kupca odpade, zato kasnejša prijava izločitvene pravice lahko ponovno učinkuje kot ovira za nadaljnjo prodajo, čeprav je bila podana po pravnomočnosti sklepa o predhodni prodaji.
sklep o prodaji premoženja stečajnega dolžnika - prodaja premoženja - način prodaje premoženja stečajnega dolžnika - javna dražba z zviševanjem izklicne cene - predlog upravitelja za prodajo premoženja - izločitvena pravica - v stečaju prerekana terjatev - ovira za prodajo premoženja
Prijava izločitvene pravice je ovira za prodajo premoženja, dokler zahtevek izločitvenega upnika iz prvega odstavka 309. člena ZFPPIPP ni pravnomočno zavrnjen ali če izločitveni upnik v enem mesecu po objavi sklepa o preizkusu terjatev ne ravna v skladu s prvim odstavkom 310. oziroma drugim odstavkom 311. člena ZFPPIPP do izteka tega roka (tretji odstavek 330. člena ZFPPIPP).
prodaja premoženja - sklep o prodaji - način prodaje - cenitev - izklicna cena - javna dražba z zviševanjem izklicne cene - nova cenitev premoženja - upoštevanje amortizacije - stroški skladiščenja - najboljši pogoji za poplačilo upnikov
Temeljno načelo postopkov po ZFPPIPP je doseči čim višje poplačilo upnikov ob upoštevanju realnih okoliščin trga in časa, dolžnost upravitelja pa zagotoviti čimprejšnje in čimbolj učinkovito unovčenje premoženja v korist vseh upnikov. Tudi če bi teoretično obstajala možnost nekoliko višje prodajne cene v prihodnosti, bi jo v praksi izničili stroški skladiščenja in nadaljnje razvrednotenje plovila. Prav zato ZFPPIPP ne zasleduje idealizirane maksimalne vrednosti v abstraktnem smislu, temveč optimalno unovčenje glede na konkretne okoliščine.
OZ člen 352, 352/2. ZZVZZ člen 87, 87/2, 90. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (prečiščeno besedilo) (2003) člen 229.
odškodninska odgovornost delodajalca - sklenitev pogodbe o zaposlitvi - predhodni preventivni zdravstveni pregled - izpolnjevanje zdravstvenih zahtev za opravljanje dela - neopravljen zdravstveni pregled - odsotnost z dela zaradi bolezni - nadomestilo plače za čas bolniškega staleža - sukcesivno nastajajoča škoda - zastaranje terjatve - objektivni zastaralni rok - začetek teka zastaralnega roka - nastanek škode - absolutno zastaranje odškodninske terjatve - subjektivni zastaralni rok
Nadomestilo plače se izplača že na podlagi zahteve za povračilo nadomestila plače, ki jo vloži delodajalec. Tožnica torej ne izda upravne odločbe, kot jo izda v primeru odločanja o začasni nezmožnosti za delo, temveč le neposredno nakaže denarni znesek zavarovančevemu delodajalcu na podlagi podatkov, za katere jamči delodajalec.
Potek zastaralnega roka je odvisen zgolj od nastanka škode, saj terjatev za povzročeno škodo v vsakem primeru zastara v petih letih, odkar je škoda nastala.
stečajni postopek nad pravno osebo - dodatni sklep o preizkusu terjatev - obstoj prerekane izločitvene pravice - napotitev na pravdo - dovoljen pritožbeni razlog
V okviru stečajnega postopka se sodišče ne opredeljuje glede tega, ali je upravitelj prijavljeno izločitveno pravico prerekal utemeljeno ali ne. Ugotavljanju, ali prerekana izločitvena pravica obstoji ali ne, je namreč namenjen poseben pravdni postopek. Stečajno sodišče mora izjavo upravitelja upoštevati in odločiti (le) o tem, koga se napoti na uveljavitev obstoja ali neobstoja prerekane izločitvene pravice. To pomeni, da v pritožbi zoper sklep o preizkusu terjatev ni mogoče izpodbijati upraviteljevih razlogov, zaradi katerih je izločitveno pravico prerekal.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti stečajnega dolžnika - dodatne obveznosti stečajnega dolžnika med preizkusnim obdobjem - poročanje upravitelju - zloraba pravice do odpusta obveznosti - zmotna ugotovitev dejanskega stanja - obseg pritožbenega preizkusa
Odpust obveznosti ni pravica, temveč pravna dobrota, do katere je stečajni dolžnik upravičen le, če je ravnal in ravna vestno in pošteno ter v skladu s svojimi obveznostmi v postopku odpusta obveznosti oziroma če izkaže upravičene razloge, zaradi katerih teh obveznosti ni mogel izpolniti. Odpust med drugim ovirajo kršitve dolžnikovih obveznosti iz 401. člena ZFPPIPP (torej tudi obveznosti mesečno poročati upravitelju o dejanjih, ki jih je opravil, da bi našel zaposlitev), saj imajo tudi te kršitve značilnosti nevestnega ali nepoštenega ravnanja. Ne dolžnost poročanja dolžnika ne nadzor stečajnega upravitelja nista sama sebi namen, ampak služita osnovnemu namenu postopka osebnega stečaja, da bi vsi upniki iz premoženja stečajnega dolžnika prejeli plačilo hkrati in v enakih deležih.
V konkretnem primeru ni okoliščin, ki bi onemogočale zavrnitev predloga za odpust na podlagi dolžnikove kršitve obveznosti poročanja iz tretje alineje 2. točke prvega odstavka 401. člena ZFPPIPP. Takšne okoliščine ni utemeljeno iskati v neobstoju stečajne mase, saj bi bilo nasprotno stališče nevzdržno in bi pomenilo, da so obveznosti, ki jih dolžniku nalaga zakon ali upravitelj, zanj brezpredmetne.
ZIZ člen 3, 15, 38, 38/5, 55, 55/1, 55/1-8, 56. ZPP člen 76, 80, 319, 325, 339, 339/2, 339/2-11.
pravnomočen sklep o izvršbi - ugovor zoper sklep o izvršbi - ugovorni razlogi, ki preprečujejo izvršbo - ugovor po izteku roka - nova dejstva - res iudicata kot procesna ovira - neobstoječa oseba kot pravdna stranka - nedovoljen ugovor - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - izvršilni stroški - potrebnost izvršilnih stroškov - načelo sorazmernosti
Sodišče prve stopnje je ugovor po izteku roka dolžnikov B. B. in C. C. z dne 22. 10. 2025 pravilno zavrglo, saj je le-ta nedovoljen. Dolžnika namreč v njem nista zatrjevala nobenega novega dejstva v zvezi s samo terjatvijo, ki v času vložitve prejšnjih ugovorov še ne bi obstajalo. Tudi v tem ugovoru po roku sta dolžnika prerekala pravilnost upnikovega obračuna terjatve, in zatrjevala, da je bila terjatev že v celoti poplačana oziroma celo preplačana, kar pa ni razlog, ki bi ga bilo dopustno uveljavljati v ugovoru po roku. Poleg tega je o takšnem ugovoru po roku dolžnikov že bilo pravnomočno odločeno, in sicer s sklepom z dne 14. 7. 2022 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani I Ip 1270/2022 z dne 22. 11. 2022. Podana je torej tudi procesna ovira res iudicata.
Uredba (EU) št. 655/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o določitvi postopka za evropski nalog za zamrznitev bančnih računov z namenom olajšanja čezmejne izterjave dolgov v civilnih in gospodarskih zadevah člen 7. ZIZ člen 270, 270/2, 279a.
evropski nalog za zamrznitev bančnih računov - subjektivna nevarnost za uveljavitev terjatve - tuj bančni račun
Upnik mora že v sami zahtevi za izdajo evropskega naloga za zamrznitev bančnega računa konkretno navesti vse okoliščine in dejstva, s katerimi utemeljuje nujnost ukrepa in obstoj dejanskega tveganja za izvršitev zahtevka, pri čemer je tako kot pri začasni odredbi za zavarovanje denarne terjatve zahtevan izkaz konkretne subjektivne nevarnosti, torej nevarnosti, ki se nanaša na dolžnikovo konkretno ravnanje v smeri oviranja oziroma oteževanja izpolnitve (npr. izredni neobičajni izdatki, poraba, prikrivanje ali uničevanje sredstev, prodaja pod ceno ali v neobičajnem obsegu oziroma na neobičajen način, ravnanje dolžnika v zvezi z zahtevki v drugih sporih ali v zvezi z obveznostmi po kreditih ipd.). Zgolj obstoj računa v tuji državi ob izostanku trditev in dokazov o tem, da dolžnik večkrat odpira in zapira račune v tujini oziroma da je račun v večkratni blokadi, še ne daje podlage za izdajo evropskega naloga za zamrznitev bančnih računov, saj dejansko tveganje ni podano.
domneva umika ugovora zoper sklep o izvršbi - delno plačilo sodne takse - prepozno plačilo sodne takse - nedeljiva terjatev - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka
S plačilom sodne takse po izteku roka ali delnim plačilom takse ni zadoščeno zavezančevi obveznosti, da takso plača v za to predvidenem roku. Ker ZPP nima določb o delnem plačilu takse, je taksno obveznost treba obravnavati kot nedeljivo obveznost. To pa pomeni, da taksa ni plačana, če ni plačana v celoti.
ZPP člen 105, 105/3, 108, 335, 335-4, 336, 343, 343/1.
lastnoročni podpis - izvirnost podpisa - skeniranje - fotokopiranje - nepopolna pritožba - pomanjkljivost, ki se je ne da odpraviti
Tožnikov podpis na predloženi pritožbi ni fizično izpisan, temveč je skeniran in na pritožbo le natisnjen. Tak podpis po prej citirani zakonski določbi in tudi po obširni in usklajeni sodni praksi, ki ne dopušča fotokopiranega ali skeniranega podpisa, ne izpolnjuje zahteve po izvirnosti podpisa. Pritožba je posledično nepodpisana in nepopolna, te pomanjkljivosti pa ni mogoče odpraviti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00092635
ZIZ člen 15, 24, 24/1. OZ člen 288, 323, 323/1, 324, 325, 326, 336, 336/1, 347, 356, 356/1, 364, 365, 369. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. URS člen 22.
pravno nasledstvo - ugovor aktivne legitimacije - kvalificirane listine - pogodba o odstopu terjatev - novacija - terjatev, ugotovljena s pravnomočno odločbo (judikatna terjatev) - prenovitvena volja - pavšalne navedbe v ugovoru zoper sklep o izvršbi - informativni dokaz - (ne)izvedba predlaganih dokazov - načelo kontradiktornosti - vračunanje izpolnitve - pravica do izjave - zastaranje judikatne terjatve - zastaranje zamudnih obresti - 3-letni zastaralni rok - pretrganje zastaranja - pripoznava dolga - konkludentna pripoznava dolga
Sodišče lahko dovoli izvršbo tudi v korist osebe, ki v izvršilnem naslovu ni označena kot upnik, če upnik glede prehoda terjatve razpolaga z eno od kvalificiranih listin v smislu prvega odstavka 24. člena ZIZ. Upnik B. d. o. o. pa je tej zahtevi v obravnavani zadevi zadostil, saj je izvršilnemu predlogu priložil notarsko overjeno Pogodbo o odstopu terjatev z dne 6. 5. 2015, ki predstavlja po zakonu overjeno zasebno listino in s tem listino iz prvega odstavka 24. člena ZIZ.
Prenovitvena volja oz. animus novandi se ne domneva, temveč mora biti le ta izrecno in jasno izražena v vsebini dogovora, s katerim se stranke dogovorijo za novacijo. Brez konkretiziranih trditev strank sodišče njihove pogodbene volje ne more ugotavljati.
V obravnavani zadevi je dolžnik v ugovoru zatrjeval, da je z upnikom sklenil dogovor o prenovitvi upniško dolžniškega razmerja, ki naj bi ga dokazovali ugovoru priloženi izjavi z dne 2. 6. 2015 in Dogovor o plačilu obveznosti z dne 2. 6. 2015. V dokaz je dolžnik predlagal tudi lastno zaslišanje in zaslišanje priče C. C., ki je pripravila navedeni dogovor. Ni utemeljen očitek o kršitvi načela kontradiktornosti, ker sodišče prve stopnje navedenih dokazov ni izvedlo. Sodišče je namreč dolžno izvajati dokaze le ob dovolj konkretiziranih trditvah strank, v obravnavanem primeru pa je iz ugovora razviden le datum nastanka listin, ki naj bi dokazovale sklenjeni dogovor. Dolžnik bi moral jasno in nedvoumno navesti vsaj še to, kdo na strani upnika naj bi sklenil zatrjevani dogovor, saj iz ugovora in dolžnikovega odgovora na upnikov odgovor ter ugovoru priloženega Dogovora o plačilu obveznosti z dne 2. 6. 2015 izhaja, da ga je za upnika C. C. le pripravila oziroma dolžniku poslala. Po drugi strani je priloženih izjav z dne 2. 6. 2015 in Dogovora o plačilu obveznosti z dne 2. 6. 2015 razvidno, da te listine niso podpisane ne s strani C. C. ne s strani koga drugega v imenu upnika. Razloga za nepodpis dogovora o novaciji s strani upnika, če je do njega res prišlo, pa dolžnik ni pojasnil.
Niti terjatev iz naslova glavnice niti iz naslova zamudnih obresti do vložitve izvršilnega predloga še ni zastarala, saj je prišlo do pretrganja zastaranja, in sicer z dolžnikovo konludentno pripoznavo dolga. Dolžnik namreč ne ovrže dejanske ugotovitve v izpodbijanem sklepu, da iz ugovoru priloženih potrdil o dolžnikovih delnih plačilih v obdobju od 22. 5. 2015 do 11. 11. 2024 izhaja, da med posameznimi plačili nikoli ni minilo več kot tri leta. Posledično ni nastopilo niti zastaranje tistih zakonskih zamudnih obresti, ki so zapadle po izdaje izvršilnega naslova.
odmera pravdnih stroškov - določitev vrednosti spornega predmeta - nediferencirana navedba vrednosti spornega predmeta - skupna vrednost spornega predmeta - obvezna sestavina tožbe - poziv na dopolnitev tožbe - formalno sosporništvo - predhodni preizkus tožbe - korekturna dolžnost sodišča - odvetniška tarifa
V primeru navedbe vrednosti spornega predmeta je odprava formalnih pomanjkljivosti mogoča omejeno - le do določene faze postopka, in sicer končanega predhodnega preizkusa tožbe. Če sodišče opravo procesnega dejanja zamudi (t.j. poziv k dopolnitvi), mora tožbo vsebinsko obravnavati. Upoštevajoč načelo a maiori ad minus, to še toliko bolj velja v primeru, da je vrednost spornega predmeta sicer navedena, a ne diferencirana po posameznih zahtevkih.
Če je sodišče prekludirano v preverjanju navedene vrednosti spornega predmeta in njene pravilnosti, mora enaka prekluzija veljati tudi za toženko; tudi toženka mora v tožbi navedeni vrednosti spornega predmeta jasno ugovarjati oz. zahtevati, da tožnik določi vrednost spornega predmeta za posamezne zahtevke, le do začetka obravnavanja glavne stvari.
Položaj nediferencirane navedbe vrednosti spornega predmeta je enak položaju, ko ta sploh ni določena. Posledično se za vrednost storitve za odmero odvetniške nagrade upošteva najnižja vrednost po tarifni številki 18 OT.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - načelo stroge formalne legalitete izvršilnega postopka - Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije kot upnik - izterjava stroškov - stroški izvršitelja - stvarna legitimacija Republike Slovenije (RS)
Ker je bil Sklad kot upnik oproščen plačila sodnih stroškov, so se ti stroški izplačali iz sredstev sodišča, torej iz javnih sredstev. Prav tako kot formalni upnik (Sklad, procesna legitimacija) ni bil zainteresiran za presojo obračunov izvršiteljev, zaradi oprostitve plačila stroškov ni imel niti interesa, da nastale izvršilne stroške terja nazaj, saj je stvarno legitimiran upnik po izvršilnem naslovu Republika Slovenija. Navedba računa za poplačilo tako ne predstavlja zgolj modalitete izpolnitve obveznosti, temveč vzpostavlja (stvarno in procesno) aktivno legitimacijo za izterjavo sporne terjatve ne glede na to, da Republika Slovenija ni izrecno navedena kot upnica, temveč na to odkazuje "zgolj" dejstvo, kdo je imetnik računa, na katerega naj se terjatev poplača. Ker je z navedenim računom upravičena upravljati prav in edino Republika Slovenija, je ta upravičena tudi izterjati terjatev, ki mora biti poplačana na račun, katerega imetnica je.