ZDoh-2 člen 5, 5/1, 5/2, 6, 7, 7/2. ZDoh-2R člen 1. ZUP člen 129, 129/4, 225, 225/4.
davčni rezident - rezidentski status - ugotavljanje rezidentskega statusa - rezidentstvo po konvenciji in po ZDoh-2 - dvojno rezidentstvo - izogibanje dvojnemu obdavčevanju - pravnomočna odločitev o isti stvari
Rezidentski status se za namen odmere dohodnine v Republiki Sloveniji presoja na podlagi 6. člena ZDoh-2. Je pa v nadaljevanju določena izjema, ko se zavezanec, ki bi se na podlagi 6. člena ZDoh-2 v nekem časovnem obdobju sicer štel za rezidenta Slovenije, v tem času obravnava kot nerezident. Pogoj za nastop te fikcije je, da gre za osebo, ki se v relevantnem času po mednarodni pogodbi, sklenjeni med Slovenijo in drugo državo, šteje samo za rezidenta te druge države pogodbenice.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - sodni postopek
V obravnavanem primeru gre za zadevo, ki se (še) ne obravnava v kazenskem postopku, pač pa pri policijski postaji, katera šele zbira obvestila in tako ne gre za sodni postopek, za katerega bi bilo mogoče odobriti brezplačno pravno pomoč
koncesije - trajanje koncesije - poseg v pridobljene pravice koncesionarja - konkurenca - sprememba časa trajanja koncesije - ustavna presoja - retroaktivnost
Ustavno sodišče je v odločbah U-I-194/17-21 z dne 15. 11. 2018 in U-I-193/19-14 z dne 6. 5. 2021 poudarilo, da je imel zakonodajalec za sprejetje zakonske spremembe (prvi odstavek 43. člena ZZDej in četrti odstavek 41. člena ZZDej-K) stvaren razlog, utemeljen v prevladujočem javnem interesu, ki se kaže pri izvajanju trajne in prevladujoče negospodarske javne službe v obliki javnih zavodov, kar je Ustavno sodišče prepoznalo kot ustavno dopusten razlog.
Ustavno varstvo konkurence ne pomeni, da mora biti udeležencu na trgu položaj na trgu trajno zagotovljen.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/2, 3/3. Listina Evropske unije o temeljnih pravicah (2010) člen 4, 19, 19/2. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 3.
mednarodna zaščita - predaja prosilca odgovorni državi članici - Uredba (EU) št. 604/2013 (Dublinska uredba III) - odgovorna država članica - načelo medsebojnega zaupanja med državami članicami - prepoved mučenja ali nečlovečnega in ponižujočega ravnanja - dokazni standard - dokazno breme - Republika Hrvaška
Kriterij (razmejitve), ko mora tožena stranka pristopiti k takšni specifični obravnavi oziroma preverjanju načela medsebojnega zaupanja, je okoliščina oziroma pravni standard, da prosilec nima očitno neutemeljenega zahtevka (arguable claim) glede 3. člena EKČP oziroma 4. člena ali 19(2) člena Listine EU.
Ko je splošno znano oziroma bi toženi stranki moralo biti poznano, da so številne mednarodnega organizacije in poročevalci opozarjali na določene resne pomanjkljivosti v azilnih postopkih in ravnanjih s tujci na Hrvaškem, ni nujno, da tožnik že v upravnem postopku samoiniciativno pridobi in predloži takšna poročila, še posebej ob upoštevanju dejstva, da takrat ni imel brezplačne pravne pomoči oziroma dostopa do pravne pomoči in da tega dokaj zapletenega pravnega sistema ne more sam poznati oziroma razumeti brez kvalificirane pomoči.
Če organ države članice EU ugotovi, da v času odstranitve in predaje tujca drugi državi članici EU na podlagi zanesljivih informacij ni mogoče „izključiti vsakršne dejanske nevarnosti“ nečloveškega ravnanja, potem to še ne pomeni, da mora država članica EU odstranitev in predajo tujca dokončno odpovedati, ampak mora pristojni upravni organ najprej prevzeti določene obveznosti in v komunikaciji s pristojnimi organi druge države članice EU pridobiti posebna zagotovila, da v konkretnem primeru sprejema tujca do kršitve pravice do prepoved nečloveškega ravnanja ne bo prišlo.
SZ-1 člen 10, 10/1, 87, 87/1. Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (2004) člen 14.
javni razpis - vloga za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem - neprofitno stanovanje - primerno stanovanje
Iz upravnega spisa izhaja, da je tožeča stranka prejela odločbo, s katero je bila obveščena o ocenitvi njene vloge na predmetnem javnem razpisu in na to, da je bila uvrščena na 53. mesto. Iz te odločbe izhaja, kako je tožena stranka ocenila posamezne navedbe glede življenjskih razmer tožeče stranke v oddani vlogi in zoper to odločbo oz. ocenitev bi se tožeča stranka lahko pritožila, pa tega ni storila.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - začetek kazenskega postopka - pravica do obrambe - preiskovalni postopek - oprava posameznih preiskovalnih dejanj - uvedba kazenskega postopka
Tožnik je zaprosil za brezplačno pravno pomoč v fazi posameznih preiskovalnih dejanj Okrajnega sodišča. Ker se rezultat preiskovalnih dejanj lahko uporabi v kasnejšem kazenskem postopku, je prav zato v interesu pravičnosti, da se prosilcu tudi v tej fazi postopka omogoči brezplačno zastopanje.
začasno čakanje na delo - nadomestilo plače - nadomestilo plače za čas čakanja na delo - pogoji za priznanje pravice - obrazložitev odločbe - pomanjkljiva obrazložitev odločbe
Ker iz obrazložitev upravnih aktov ni mogoče ugotoviti, katere delavce je tožena stranka upoštevala pri izdaji upravnega akta, iz katerega razloga ti delavci niso opravljali dela ter kolikšni zneski pomoči so bili odmerjeni za posameznega delavca ter posledično koliko prejete pomoči in iz katerega naslova ter za katerega delavca mora tožeča stranka vrniti, je upravna odločba ostala neobrazložena.
dostop do informacij javnega značaja - poslovna skrivnost - pravna oseba zasebnega prava, ki je pod neposrednim ali posrednim prevladujočim vplivom
Namen ZDIJZ ni v nadzoru javnosti nad kakovostjo in rentabilnostjo poslovanja zavezanca na trgu oziroma nadzoru uspešnosti zavezančevega nastopanja na prostem trgu, ampak v nadzoru javnosti nad gospodarnostjo zavezančevega ravnanja pri poslovanju za interne potrebe. Zato so informacije javnega značaja le informacije iz pravnih poslov, ki so sklenjeni za namen internega obratovanja zavezanca, ne pa tudi informacije iz tistih pravnih poslov, ki so sklenjeni za opravljanje njegove osnovne dejavnosti.
Drugačna razlaga ZDIJZ bi pomenila prekomeren poseg v pravico do svobodne gospodarske pobude iz 74. člena Ustave. Tudi poslovnim subjektom pod prevladujočim vplivom je namreč treba priznati polno svobodo gospodarske pobude v delu, v katerem v okviru osnovne dejavnosti nastopajo na trgu v pogojih proste konkurence.
Pogodbe za nakup oziroma najem optičnih vlaken niso bile sklenjene za lastno interno obratovanje in kot take ne sodijo v sfero podpornih dejavnosti zavezanca. Navedeni pravni posli, s katerimi je zavezanec pridobil vode za opravljanje telekomunikacijske dejavnosti, namreč spadajo v bistvo poslovnih dejavnosti, ki jih zavezanec opravlja na trgu telekomunikacijskih storitev, zaradi česar nimajo zgolj pomožnega značaja. Ob upoštevanju ustavnoskladne razlage ZDIJZ zahtevane informacije in pogodbe torej ne morejo predstavljati informacij javnega značaja.
dohodnina - dobiček iz kapitala - odsvojitev vrednostnih papirjev - odprava odločbe po nadzorstveni pravici - obseg presoje
Tožnik je imel možnost kršitev uveljavljati z rednimi pravnimi sredstvi (pritožbo v davčnem postopku in tožbo v postopku upravnega spora), ne more pa je več uveljavljati z izrednim pravnim sredstvom razveljavitve in odprave oziroma spremembe odločbe po nadzorstveni pravici.
ZDavP-2 člen 76, 76/1, 76/2, 126, 126/6. ZDDPO-2 člen 12, 12/3, 29, 29/1. ZDDV-1 člen 57, 57/2.
davek od dohodkov pravnih oseb - davek na dodano vrednost (DDV) - davčna izguba - zmanjšanje davčne izgube - zastaranje pravice do izterjave davčnih obveznosti - zastaranje pravice do odmere davka - davčno (ne)priznani odhodki - dokazovanje - dokazno breme - oprostitev plačila DDV
Davčni organ v izpodbijani odločitvi glede zmanjšanja davčne izgube ne bi smel upoštevati v nabavno vrednost nepremičnin obveznosti, ki so nastale v letu 2007, in ki so v letu 2018, ko je bila izdana izpodbijana odločba, že absolutno zastarane. Po šestem odstavku 126. člena ZDavP-2 ne glede na določbe o zastaranju pravice do odmere in izterjave, davčna obveznost preneha, ko preteče deset let od dneva, ko je prvič začelo teči, razen če je bilo zastaranje pravice do izterjave zadržano, kar pa ni obravnavani primer.
V primeru, ko se pojavi dvom v resničnost poslovnih dogodkov, je na zavezancu, torej v konkretnem primeru na tožniku, da dokaže, da se zaračunane storitve navedeni družbi dejansko nanašajo na 57. člen ZDDV-1 in so s tem oproščene obračunavanja izstopnega DDV, torej da so računi pravilni tudi po vsebini. To pa obenem pomeni, da tožnik ne more zahtevati od davčnega organ, da dokaze v tej zvezi zbira uradoma, saj je to obveznost davčnega zavezanca.
ZSV člen 74. Pravilnik o napredovanju strokovnih delavcev in strokovnih sodelavcev na področju socialnega varstva v nazive (2000) člen 5, 14, 18, 19. ZUP člen 67, 214.
napredovanje v naziv - nepopoln predlog - poziv za dopolnitev predloga - bistvena kršitev določb upravnega postopka - ugoditev tožbi
Če je predlog za napredovanje nepopoln, ker ne vsebuje vseh dokazil, torej tudi dokazil o izpolnjevanju posameznih pogojev za napredovanje, je komisija dolžna predlagatelja pozvati, naj predlog v roku petnajstih dni dopolni. Če predlagatelj predloga po preteku roka iz prejšnjega odstavka ne dopolni z zahtevanim dokazilom, se šteje, da pogoj, za katerega predlagatelj ni predložil dokazila, ni izkazan.
ZTuj-2 člen 76, 76/1, 76/3, 78, 78/1, 85. ZUP člen 214.
tujci - omejitev gibanja tujcu - direktiva o vračanju - nastanitev v centru za tujce - obrazložitev odločbe - nepopolna oziroma nejasna obrazložitev
V izreku izpodbijane odločbe je navedeno, da je ukrep omejitve gibanja tožniku in njegove namestitve v center za tujce odrejen na podlagi druge alineje prvega odstavka 76. člena ZTuj-2, ker je tožnika v skladu z mednarodno pogodbo treba izročiti pristojnemu organu, in sicer italijanskim varnostnim organom, ta izročitev pa ni izvedljiva takoj. To toženka ponovi tudi v obrazložitvi odločbe, iz nadaljevanja obrazložitve pa nato izhaja, da je iz EURODAC izpisa razvidno, da je bil tožnik nazadnje obravnavan kot prosilec za mednarodno zaščito v Švici in da bo zato vračan po Dublinski uredbi. Tega toženka ne obrazloži oziroma ne utemelji.
Ker je tožnica v predmetni zadevi po tem, ko ji je bila (kot navaja v vlogi z dne 15. 3. 2022) vročena drugostopenjska odločba, sodišču sporočila, da tožbo umika (in da pri njej torej ne vztraja več), je sodišče v skladu s citiranim tretjim odstavkom 39. člena ZUS-1 predmetni postopek ustavilo.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - pritožba - zamuda roka za vložitev tožbe - verjeten izgled za uspeh
Tožnik je zaprosil za dodelitev BPP za sestavo in vložitev pritožbe zoper sklep z dne 24. 8. 2021, s katerim je sodišče zaradi zamude roka kot prepozno zavrglo tožnikovo tožbo. Tožena stranka je glede na okoliščine sprejela pravilen zaključek, da tožnik z vložitvijo pritožbe zoper sklep z dne 24. 8. 2021 nima verjetnih izgledov za uspeh.
Inženirska zbornica Slovenije (IZS) - vpis v imenik pooblaščenih inženirjev - mirovanje poklicnega naziva pooblaščenega inženirja - pogodba o zaposlitvi s krajšim delovnim časom
Predstavljena določba 73. člena ZDR-1 torej lahko predstavlja podlago za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za krajši delovni čas od polnega, tako pa bi lahko predstavljala tudi poseben primer v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja, v smislu predhodno že citiranega tretjega in četrtega odstavka 13. člena Statuta IZS v zvezi z drugo in tretjo alinejo tretjega odstavka 5. člena ZAID.
stroški brezplačne pravne pomoči - spor o stroških in nagradi odvetnika za izvajanje brezplačne pravne pomoči - odmera stroškov zastopanja - pravni interes - bistvena kršitev določb upravnega postopka
Za vsakega tožnika je bila izdana svoja odločba o Bpp, zato bi moral organ za Bpp o stroških oziroma stroškovniku odločiti za vsakega prosilca oz. tožnika posebej, česar pa ni storil, temveč je odločil o enotnih stroških v skupnem znesku, zato je izpodbijani akt nepravilen in nejasen. Tožena stranka bi morala natančno precizirati, kolikšni stroški zastopanja iz naslova Bpp so bili odmerjeni izvajalcu Bpp za vsakega od upravičencev po dveh odločbah Bpp, ne pa mu odmerjati skupnih stroškov za oba upravičenca. Zato je v tem delu izpodbijani akt neobrazložen in se ga ne da preizkusiti, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev pravil upravnega postopka.
enotno dovoljenje za prebivanje in delo - bivanje v RS - nezaposlenost - razveljavitev dovoljenja
Organ je pravilno odločil, ko je razveljavil tožnikovo enotno dovoljenje za prebivanje in delo v RS, saj tožnik daljši čas (podaljšane) veljavnosti enotnega dovoljenja ni imel ustreznega zdravstvenega zavarovanja in tudi v tem obdobju ni bil zaposlen ter ni bival v RS. Ob presoji pogojev za razveljavitev enotnega dovoljenja za prebivanje in delo, je treba upoštevati tudi namen izdaje takega dovoljenja, in sicer da lahko tujec, ki mu je bilo dano dovoljenje za prebivanje za določen namen, biva v RS samo v skladu z namenom, za katerega mu je bilo dovoljenje dano. Ta namen je pri izdaji enotnega dovoljenja za prebivanje in delo že po jezikovni razlagi v tem, da se tujcu daje dovoljenje za prebivanje v RS zato, ker ima tujec tu delo. Tožnik pa v RS ni bil niti zaposlen niti zdravstveno zavarovan, celo niti bival ni v RS, saj je bil pred preverjenjem tri mesece na začasnem delu v Belgiji.
inšpekcijski postopek - ukrep občinskega inšpektorja - ničnost odločbe
Izpodbijana odločba bi bila po presoji sodišča nična, če se tožnik ne bi mogel priključiti na kanalizacijo, torej, če občina ne bi zagotovila komunalne opreme. Zakon namreč določa, da gradnjo komunalne opreme zagotavlja občina (prvi odstavek 156. člena ZUreP-2). Sodišče je zaključilo, da je komunalna oprema zgrajena, kar pomeni, da se tožnik nanjo lahko priključi in je torej inšpekcijska odločba izvršljiva.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - neto tlorisna površina objekta - trditveno in dokazno breme
V tej zadevi je relevantno, ali obstajajo opravičljivi razlogi, da je tožnik šele v tožbi oporekal neto tlorisni površini stavbe. Ta ugovor bi bil torej upošteven le, če bi izkazal, da ga upravičeno ni mogel navajati v postopku izdaje upravnega akta. Tožnik je na naroku pojasnil, da površini stavbe v upravnem postopku ni ugovarjal, ker gre za podatek, razviden iz javnih evidenc in bi jih morala toženka poznati, kar po presoji sodišča ni opravičljiv razlog.
Izpodbijana odločba ne ustreza standardu obrazloženosti v smislu 214. člena ZUP. Prvostopenjski organ namreč upoštevajoč okoliščine konkretnega primera, o katerih je bil obveščen, pri izbiri ukrepov ni opravil konkretizirane presoje z vidika načela sorazmernosti iz drugega odstavka 7. člena ZIN, ki bi utemeljevala naložitev ukrepov tožnici ter ni pojasnil tehtanja okoliščin iz tretjega odstavka 7. člena ZIN, ki jih je upošteval pri določitvi izpolnitvenega roka za prostovoljno izvršitev odločbe, kot izhaja iz izreka prvostopenjske odločbe. Odločba tako nima razlogov o odločilnih dejstvih, zato je posledično ni mogoče materialnopravno preizkusiti.