ZIZ člen 3, 52, 55, 55/1, 55/1-8, 55/1-9, 55/1-11, 56, 71, 169. ZPP člen 2, 2/1, 343, 343/3.
denarna terjatev - nedenarna terjatev - zaznamba sklepa v zemljiški knjigi - napaka - ugovor po izteku roka - relevantni ugovorni razlogi - nesorazmernost - odlog izvršbe - pravni interes
Izvršba se vodi zaradi izterjave nedenarne terjatve in denarne terjatve, pri čemer je bila za izterjavo denarnega dela obveznosti izvršba dovoljena na dolžnikovo nepremičnino. Ob tem je bila v zemljiški knjigi pomotoma, zaradi napačnega obvestila sodišča prve stopnje in v nasprotju s predlogom za izvršbo in sklepom o izvršbi sicer res opravljena zaznamba sklepa o izvršbi in vknjižena hipoteka v višini ocenjene vrednosti nedenarnega dela terjatve, čeprav se s hipoteko skladno s pravno teorijo lahko zavarujejo le terjatve, katerih predmet je plačilo denarnega zneska. Ker pa je napačno obvestilo zemljiški knjigi izdalo izvršilno sodišče, pri dolžnikovem opozarjanju na to napako ni mogoče govoriti o zahtevi za odpravo nepravilnosti pri opravljanju izvršbe, saj je že po zakonski dikciji s to zahtevo mogoče uveljavljati le nepravilnosti, ki jih storijo neposredni izvrševalci sklepa o izvršbi (izvršitelj, delodajalec, organizacija za plačilni promet..., torej subjekt izven sodišča), medtem ko so za nepravilnosti, ki jih stori sodišče, strankam na voljo pravna sredstva.
Uveljavljanje napak pri zaznambi sklepa o izvršbi in na njej temelječe hipoteke v fazi ugovora po izteku roka ne predstavlja pravno upoštevnega ugovornega razloga, temveč bi moral dolžnik napačen zemljiškoknjižni vpis izpodbijati s pravnimi sredstvi v zemljiškoknjižnem postopku.
Slediti tudi ni mogoče zahtevam, da bi moralo sodišče glede na izpolnitev pretežnega dela obveznosti spremeniti znesek terjatve, ki je ob zaznambi sklepa o izvršbi vpisan v zemljiški knjigi. Izvedba take spremembe v zemljiški knjigi ob obstoječi zakonodaji namreč ni mogoča, saj ne Stvarnopravni zakonik ne Zakon o zemljiški knjigi ne poznata instituta spremembe hipoteke, obstoječe vrste vpisa pa tudi smiselno niso primerne za vpis navedenih sprememb. Zaznamba sklepa o izvršbi in na njeni podlagi vpisana hipoteka tako v zemljiški knjigi v nespremenjeni obliki ostaneta vpisani do dokončnega, celotnega poplačila terjatve.
S potekom obdobja, za katerega je bil predlagan odlog, je tudi pravni interes dolžnika za dosego drugačne odločitve (to je za odlog izvršbe) prenehal in dolžnik ugodnejše odločitve ne more več doseči.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00067552
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 4, 24, 25, 25/1, 26, 26/1. ZIZ člen 15, 41, 41/1, 41/5, 44, 44/3. ZPP člen 17, 18, 18/3, 47, 47/1, 431.
izvršba na podlagi verodostojne listine - civilnopravno razmerje z mednarodnim elementom - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - plačilni nalog - dovolitev izvršbe - izključna pristojnost - dogovor o pristojnosti tujega sodišča - stalno prebivališče - ugovor mednarodne nepristojnosti - pravdni postopek - trditveno in dokazno breme - predhodni preizkus tožbe - vročitev tožbe v odgovor toženi stranki - tiha privolitev - oprava izvršbe - vrsta spora - navedbe v tožbi - navedbe v odgovoru na pritožbo
Po Uredbi o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah – Uredba Bruselj I bis toženec (oziroma smiselno dolžnik) lahko, razen v primeru, ko je podana izključna pristojnost drugega sodišča, v mednarodno pristojnost sodišča določene države članice privoli tudi konkludentno. To posledično pomeni, da je tožbo treba vročiti tožencu v odgovor oziroma da sodišče na neobstoj mednarodne pristojnosti (razen pri izključni pristojnosti) ne sme paziti že ob predhodnem preizkusu tožbe. V nasprotnem primeru namreč do tihe prorogacije sploh ne bi moglo nikoli priti. Za presojo mednarodne pristojnosti so torej relevantne tako navedbe v tožbi (smiselno v predlogu za izvršbo), kot tudi v odgovoru na tožbo (smiselno v ugovoru zoper sklep o izvršbi). Povedano še drugače, sodišče se lahko že ob preizkusu tožbe (oziroma smiselno predloga za izvršbo) izreče za mednarodno nepristojno le, če zanesljivo ugotovi, da je izključno pristojno sodišče kakšne druge države članice EU oziroma da ni pristojno slovensko sodišče.
Posebna narava izvršbe na podlagi verodostojne listine je pomembna tudi v zvezi z vprašanjem, katero sodišče je mednarodno pristojno za ta postopek. Pri izvršbi na podlagi verodostojne listine sta namreč v istem postopku združena postopek izdaje plačilnega naloga po ZPP in sama dovolitev oprave izvršbe, zato mora biti pristojnost slovenskega sodišča podana tako za odločanje o plačilnem nalogu, kot tudi za dovolitev izvršbe. Za dovolitev izvršbe je izključno pristojno sodišče države izvršitve sodne odločbe, medtem ko je pristojnost za odločanje o samem zahtevku pogojena z vrsto spora.
Trditveno in dokazno breme o obstoju razlogov za določitev pristojnosti je na upniku, vendar pa je treba tudi s tem v zvezi upoštevati posebnost postopka izvršbe na podlagi verodostojne listine, ko se verodostojna listina in pogodba, ki je temelj zahtevka, predlogu za izvršbo ne prilagata. Če dolžnik pristojnosti slovenskega sodišča oporeka, je treba okoliščine, ki so pravno pomembne za to vprašanje, zanesljivo ugotoviti v pravdnem postopku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00067602
ZIZ člen 24, 24/3. OZ člen 275, 1033. ZPP člen 318, 318/4.
vstop novega upnika v izvršilni postopek - zakonita subrogacija - porok - plačilo terjatve - listina - pravni interes - višina terjatve - sklepčnost predloga
Za obstoj zakonske subrogacije je potrebno ugotavljati in preverjati dejstva pravnega interesa in višine dolga posameznega poroka od več porokov, poleg zatrjevanja plačila, čemur pa izvršilni postopek ni namenjen in tega tudi ne omogoča 24. člen ZIZ.
ZIZ ne dopušča procesne situacije, ko bi bila ista oseba za del izterjevane terjatve upnik, za drug del izterjevane terjatve pa dolžnik, torej da bi nastopala v istem izvršilnem postopku na strani upnika in dolžnika hkrati.
novo izvršilno sredstvo - objektivna kumulacija izvršilnih sredstev - pravočasnost predloga
Neutemeljena so pritožbena zatrjevanja v zvezi z nepravočasnostjo vložitve predloga za nadaljevanje izvršbe z novim sredstvom izvršbe, saj pritožba prezre (to pa sta očitno prezrla tudi upnik in sodišče prve stopnje), da je v obravnavani zadevi ves čas od izdaje sklepa o izvršbi VL 50757/2019 z dne 6. 6. 2019 v teku izvršba na denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet, ki še ni bila ustavljena, posledično pa že iz tega razloga izvršilni postopek niti ob vložitvi upnikovega predloga niti ob izdaji sklepa o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom še ni bil končan. Sicer pa je pravilna tudi ugotovitev sodišča prve stopnje, da je upnik predlog za nadaljevanje izvršbe z novim sredstvom izvršbe podal tudi pred pravnomočno ustavitvijo izvršbe na premičnine.
Pooblastilo strokovnemu sodelavcu, da po odredbi sodnika vodi narok, še ne pomeni, da lahko na podlagi tako izvedenega naroka potem končno odločitev o zadevi sprejme sodnik, ki na naroku ni bil navzoč, saj na tak način ni mogoče udejaniti načela neposrednosti oziroma na tak način tega načela ni dopustno prebiti. Ker je torej izpodbijano odločitev sprejela sodnica, ki na naroku za obravnavo predloga za določitev sodnih penalov, na katerem je strokovna sodelavka opravljala ogled in izvajala dokaze, ni sodelovala in tam niti ni bila prisotna, je prišlo do kršitve načela neposrednosti, na kar utemeljeno opozarja dolžnica v pritožbi, hkrati pa je sklep zaradi opisane napačne sestave sodišča pri odločanju obremenjen tudi s kršitvijo določb postopka iz 1. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00069700
ZFPPIPP člen 348, 349, 350, 351, 352. ZGD-1 člen 135. ZIZ člen 243. OZ člen 417, 427, 427/1, 428, 429, 430, 431, 1022, 1022/2.
začetek stečajnega postopka med izvršilnim postopkom - družbenik izbrisane družbe kot dolžnik - subsidiarna odgovornost družbenikov v primeru stečaja - subsidiarna odgovornost - hipotekarno jamstvo - hipotekarno zavarovanje - hipoteka - poroštvo - neplačevitost dolžnika - izbris stečajnega dolžnika iz registra - načelo akcesornosti - odstop od načela akcesornosti - prenehanje hipoteke - pripoznava dolga - prevzem dolga - cesija - sprememba dolžnika v obligacijskem razmerju - privolitev upnika k pogodbi o prevzemu dolga - zavarovanje tujega dolga
Pritožba ima prav, da v konkretnem primeru upnica od začetka stečajnega postopka nad družbo A. k. d. dalje ni imela več pravice izterjevati davčnega dolga od dolžnika A. A. na podlagi osebne odgovornosti le-tega za obveznosti navedene družbe. Vendar, kot rečeno, pravni temelj za vodenje predmetne izvršbe za izterjavo davčnega dolga v obravnavani zadevi ni subsidiarna osebna odgovornost družbenika A. A. za obveznosti (sedaj že izbrisane) družbe A. k. d., temveč je podlaga dolžnikovo hipotekarno jamstvo na solastnem deležu do 1/3 na nepremičnini ID znak št. 01, do katerega je upnica upravičena na podlagi pravnomočnega sklepa o zavarovanju Z 46/2015 z dne 3. 2. 2015.
Zgolj dejstvo začetka stečajnega postopka nad družbo A. k. d. na pravni položaj A. A. kot hipotekarnega dolžnika oziroma na njegovo odgovornost za poplačilo upničine terjatve s solastnim deležem do 1/3 nepremičnini, na kateri ima upnica prisilno hipoteko, v ničemer ne vpliva. Ko gre za hipoteko za tuj dolg, se namreč vzpostavi pravno razmerje kot pri poroštvu. S to razliko, da jamči zastavitelj za tujo obveznost z vrednostjo zastavljene stvari, porok pa z vsem svojim premoženjem. Po določilu drugega odstavka 1022. člena Obligacijskega zakonika (OZ) zmanjšanje obveznosti glavnega dolžnika v stečajnem postopku ali v postopku prisilne poravnave ne pomeni tudi ustreznega zmanjšanja porokove obveznosti, zato odgovarja porok upniku za ves znesek svoje obveznosti. Gre za odstop od načela akcesornosti zaradi varstva upnika. Poroštvo naj bo torej kot sredstvo osebnega zavarovanja učinkovito jamstvo za primer neplačevitosti glavnega dolžnika. Dosledna uveljavitev načela akcesornosti v takih primerih bi v celoti izničila smisel poroštva, zaradi česar je v tem pogledu odmik od akcesornosti več kot utemeljen. Celo v primeru, ko glavni (osebni) dolžnik po koncu stečaja že preneha, to na pravni položaj poroka oziroma hipotekarnega dolžnika ne vpliva. Po novejšem stališču sodne prakse namreč obveznosti kapitalske gospodarske družbe z izbrisom iz registra na podlagi pravnomočnega sklepa o končanju stečajnega postopka ne prenehajo, zaradi načela akcesornosti pa tudi poroštvo oziroma hipoteka – kot omejeno poroštvo – ne prenehata. Drugačno stališče bi v celoti izničilo smisel zavarovanja (za tuj dolg) ter upniku onemogočilo zavarovanje tveganja neizpolnitve ravno v primerih, ko so takšna tveganja najpogostejša.
razveljavitev klavzule o pravnomočnosti in izvršljivosti - zavrnitev predloga - razveljavitev sklepa o izvršbi na podlagi menice - osebni stečaj - poroštvo - obseg preizkusa kršitev po uradni dolžnosti
Institut razveljavitve klavzule o pravnomočnosti in izvršljivosti ni namenjen sanaciji napak v sklepih višjih sodišč. V primeru, da bi sodišče prve stopnje razveljavilo potrdilo o pravnomočnosti, ki je bilo izdano na podlagi sklepa Višjega sodišča v Mariboru, bi s tem neutemeljeno presojalo zakonitost sklepa višjega sodišča, iz katerega, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, izhaja, da je višje sodišče sklep preizkusilo tudi po uradni dolžnosti, ter pri tem ugotovilo, da odločitev sodišča prve stopnje ni obremenjena z uradoma upoštevnimi kršitvami določb postopka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - USTAVNO PRAVO
VSL00067564
URS člen 25. ZIZ člen 13, 15,17, 19, 20, 20a, 40, 40/5, 42, 42/1, 42/2, 55, 55/1, 55/1-3, 71, 71/1, 71/1-7. ZGD-1 člen 52, 52/2, 52/3. ZPP člen 13, 206, 206/1, 206/1-1.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - načelo formalne legalitete - potrdilo o izvršljivosti odločbe - pravnomočnost in izvršljivost odločbe - nesuspenzivnost pritožbe - kršitev ustavne pravice do pritožbe
Upoštevaje načelo formalne legalitete je izvršilno sodišče strogo vezano na izvršilni naslov, kar pomeni, da se ne sme spuščati v presojo njegove pravilnosti in zakonitosti. Takšen pomen tega načela sicer pravilno navaja tudi pritožba, prav tako ima dolžnik prav, da izvršilno sodišče mora presojati pravno upoštevne ugovorne razloge, med katere sodi tudi razlog, da odločba, na podlagi katere je bil izdan sklep o izvršbi, še ni izvršljiva. Vendar pa navedeno ne pomeni, da izvršilno sodišče lahko oziroma celo mora ugotavljati pravilnost danega potrdila o izvršljivosti na izvršilnem naslovu. Da temu ni tako, izhaja iz določb petega odstavka 40. člena ZIZ in 42. člena ZIZ. V petem odstavku 40. člena ZIZ je določeno, da mora upnik predlogu za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova priložiti izvršilni naslov in potrdilo o izvršljivosti v izvirniku ali prepisu, tujemu izvršilnemu naslovu pa listine, iz katerih izhaja, da so izpolnjeni pogoji iz 13. člena tega zakona. Pristojnost v zvezi z izdajo oziroma razveljavitvijo potrdila o izvršljivosti odločbe je dalje urejena v prvem in drugem odstavku 42. člena ZIZ. Zakon določa: – da potrdilo o izvršljivosti da sodišče oziroma organ, ki je odločil o terjatvi na prvi stopnji (prvi odstavek 42. člena ZIZ) in – da neutemeljeno potrdilo o izvršljivosti iz prejšnjega odstavka razveljavi na predlog ali po uradni dolžnosti s sklepom sodišče oziroma organ, ki ga je izdal (drugi odstavek 42. člena ZIZ). Iz citiranih določb torej izhaja, da je tako za izdajo potrdila o izvršljivosti kot tudi za njegovo razveljavitev pristojno tisto sodišče oziroma organ, ki je izdal samo odločbo, v zvezi s katero se potrjuje izvršljivost.
Okoliščina, da je dolžnik vložil predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti izvršilnega naslova, je v ZIZ (ki se primarno uporablja v izvršilnem postopku) določena kot eden od razlogov, ki lahko utemeljijo odlog izvršbe.
vrnitev delavca na delo - izvršilni postopek - nadomestilo plače - vezanost sodišča na izvršilni naslov
V konkretnem primeru je bilo o upničini pravici do priznanja delovnega razmerja in z njim povezanimi pravicami, vključno s pravico do izplačila neto plač za obdobje od 1. 7. 2020 do vrnitve nazaj na delo (torej tudi za sporno obdobje) pravnomočno odločeno v izvršilnem naslovu, in sicer ji te pravice izrecno niso bile priznane. Upnica tako v izvršilnem postopku v nasprotju z izvršilnim naslovom izplačila teh plač ne more doseči.
ZIZ člen 24, 24/3, 55, 55/1, 55/1-12, 56a. ZPP člen 431, 431/2, 431/2-2.
vstop novega upnika v izvršilni postopek - sprememba upnika med izvršilnim postopkom - ugovor dolžnika proti prevzemniku - po zakonu overjena zasebna listina - overitev podpisa - pogodba o odstopu terjatve - veljavnost pogodbe
Pogoj iz 24. člena ZIZ je med drugim izpolnjen, če se sodišču predloži „po zakonu overjena zasebna listina“. Ker ZIZ nima posebnih določb o listinah, s katerimi se izkazuje prehod terjatve, je tudi po oceni sodišča druge stopnje treba navedeni pojem razlagati tako, kot to jasneje določa ZPP v 2. točki drugega odstavka 431. člena, to je kot listino, na kateri je po zakonu overjen podpis zavezanca. Overitev vsebine pogodbe o odstopu in overitev tudi podpisa prevzemnika terjatve nista potrebna.
Sodišče prve stopnje je neutemeljeno štelo, da so ugovorne navedbe glede neverodostojnosti podpisa na pogodbi o odstopu v izvršilnem postopku pravno nepomembne. Pri tej presoji namreč ne gre za presojo veljavnosti izvršilnega naslova, ki v izvršilnem postopku ni dopustna. Dolžnica se lahko v okviru edinega ugovornega razloga v tem postopku opre prenosu terjatve z uveljavljanjem neveljavnosti pogodbe o odstopu.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00067561
ZIZ člen 17, 17/1, 55, 55/1, 55/1-8. OZ člen 965, 965/1.
izvršilni postopek na podlagi pravnomočne in izvršljive odločbe - ugovor zoper sklep o izvršbi - opozicijski ugovor - prenehanje terjatve - zavarovalna vsota - limitiranje zavarovalne vsote - izčrpanost zavarovalne vsote
Res je za pritrditi pritožniku, da je dejstvo, da je zavarovalna vsota omejena (ki je omejena že po samem zakonu) sicer obstajalo že v času odločanja pravdnega sodišča, vendar pa v času teka tega postopka ta še ni bila izčrpana, niti ni bilo znano, ali in kdaj bo do tega prišlo. Omejitev zavarovalne vsote do trenutka, ko se ta dejansko izčrpa, ni pomembna okoliščina in skladno z ustaljeno sodno prakso pomeni spremenjeno okoliščino glede na trenutek določitve obveznosti zavarovalnice. Ugovor, da je bilo zavarovalno kritje izčrpano, je tako mogoče veljavno uveljavljati v trenutku nastopa tega dejstva. Odločitev sodišča prve stopnje, da je dolžnikov ugovor prenehanja terjatve, ki je nastopilo po izvršljivosti odločbe ali pred tem, vendar v času, ko dolžnik tega dejstva ni mogel uveljaviti v postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov, iz 8. točke prvega odstavka 55. člen ZIZ pravočasen in utemeljen, je zato tudi po oceni sodišča druge stopnje pravilna.
izvršba na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa - solidarni porok - izpolnitev obveznosti solidarnega dolžnika - prehod upnikovih pravic na poroka (subrogacija) - dokaz prehoda obveznosti
Predložena overjena izjava (vsaj) glede višine terjatve do preostalega poroka ne predstavlja listine po 24. členu ZIZ, saj višina zgolj iz same listine ni preverljiva in je ni mogoče preizkusiti oziroma temu izvršilni postopek niti ni namenjen.
potrebni stroški za izvršbo - pisni poziv sodišča - napačen poziv sodišča
Ozko materialno pravno razumevanje upnice, da za naložitev povrnitve stroškov vloge zadošča okoliščina, da je upnik pozvan, da poda odgovor, ni pravilno. V sodni praksi je uveljavljeno stališče, da so potrebni stroški le tisti, ki se nanašajo na dejanje v postopku, s katerim je stranka uspešno zagotovila varstvo svojih pravic. Merilo potrebnosti stroškov se namreč nanaša na objektivno smotrnost stroškov v postopku.
sklep o popravi pisne pomote - očitna pisna pomota - cenitev vrednosti nepremičnine - ugotovitev vrednosti nepremičnine - izvršba na solastniški delež na nepremičnini
Izpostaviti je namreč, da je bila s predlogom za izvršbo z dne 19. 8. 2021 med drugim predlagana izvršba na solastni delež dolžnice do 1/2 na nepremičnini z ID znakom parcela ... 1411/4 in s sklepom o izvršbi I 988/2021 z dne 8. 9. 2021 v tem obsegu dovoljena izvršba; da je bila cenilcu s sklepom I 988/2021 z dne 6. 6. 2022 odrejena cenitev predmetne nepremičnine v solasti dolžnice do 1/2 od celote in da je cenilec v cenitvi z dne 18. 8. 2022 ocenil solastni delež dolžnice do 1/2 celote na predmetni nepremičnini (stran 2 cenitve), skupaj z ostalimi nepremičninami dolžnice, na katere je sodišče dovolilo izvršbo, to je solastni delež dolžnice do 1/5 celote na parceli ... 1411/7 in solastni delež dolžnice do 1/5 celote na parceli ... 1411/6 na vrednost 116.300,00 EUR (stran 38 cenitve). Točno to vrednost je sodišče prve stopnje tudi povzelo v sklep o ugotovitvi vrednosti nepremičnin, na katere je dovoljena izvršba, pri čemer je pri pisanju solastnih deležev na nepremičnini parcela ... 1411/4 storilo očitno pisno pomoto, ko je namesto deleža dolžnice do 1/2 celote, navedlo do 1/4 celote.
ugovori zoper sklep o izvršbi - izvršilni naslov - sklep o končanju postopka osebnega stečaja - ugovor zapadlosti terjatve - rok za izpolnitev obveznosti
Nepravilno je razlogovanje dolžnice, da predmetna terjatev ni zapadla. V stečajnem sklepu ji je plačilo te terjatve naloženo in s tem njena obveznost, da jo upniku (prostovoljno) poravna. S trenutkom, ko je bila dolžnica seznanjena z naloženim plačilom terjatve, to je s trenutkom vročitve stečajnega sklepa, je bila dolžna to obveznost izpolniti upniku, ne da bi bil upnik zavezan h kakršnikoli aktivnosti pozivanja k izpolnitvi. Za takšno ravnanje upnika v zakonu ni podlage.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00067572
ZIZ člen 6, 24, 24/3, 55, 55/1, 55/1-12, 56a, 56a/2. ZGD-1 člen 426, 522. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-1, 339/2-14.
vstop novega upnika v izvršilni postopek - sprememba upnika med izvršilnim postopkom - aktivna legitimacija družbenika izbrisane družbe - ugovor dolžnika proti prevzemniku - prenehanje družbe po skrajšanem postopku - delitev premoženja družbe - prehod terjatve na novega upnika - napačna sestava sodišča
ZGD-1 sicer v delu, ki ureja prenehanje družbe po skrajšanem postopku, nima določb, ki bi neposredno urejale delitev premoženja, ki je preostalo po prenehanju družbe, vendar slednje ne pomeni, da se premoženje družbe, ki je ostalo po njenem prenehanju po skrajšanem postopku, ne deli med družbenike. To stališče, izraženo tudi v sodni praksi, ima za družbe z omejeno odgovornostjo oporo v 426. členu v zvezi s 522. členom ZGD-1, ki določata, da je sestavni del sklepa o prenehanju družbe po skrajšanem postopku tudi predlog o delitvi premoženja. Tako se premoženje družb, ki prenehajo obstajati na tak način, deli oziroma v primeru zgolj enega družbenika v celoti preide nanj.
O ugovoru zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novima upnikoma je odločala strokovna sodelavka, za kar obstaja zakonska podlaga v 6. členu ZIZ, ki ureja sestavo sodišča pri odločanju v izvršilnem postopku.
izterjava nedenarne terjatve - vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja - izvršilni naslov - določljiva obveznost - primeren izvršilni naslov - očitna pisna napaka - nadomestno dejanje - načelo formalne legalitete
Napačno je razlogovanje dolžnika o kršitvi načela formalne legalitete s tem, ko je sodišče sledilo predlagani višini stroškov iz predračuna in posledično vsebini opravil iz predračuna. S sklepom o izvršbi je sodišče dovolilo izvršbo točno tako kot glasi izvršilni naslov in skladno z izvršilnim predlogom, medtem ko založitev predujma na podlagi predračuna predstavlja le zagotovitev sredstev, ki bodo omogočala upniku na dolžnikove stroške izvršitev tistega, kar od dolžnika zahteva izvršilni naslov. V predračunu je izvajalec gradbenih storitev zgolj kot strokovnjak iz tega področja navedel materiale in storitve, na podlagi katerih bodo izvedena v izvršilnem naslovu dolžniku naložena dejanja, torej sam način realizacije za dosego namena, kot je določen v izvršilnem naslovu. O dokončni višini stroškov pa bo sodišče odločalo šele po izvedbi del, ko bo tudi presojalo, ali so bili ti za opravo dejanj iz izvršilnega naslova potrebni.
ZIZ člen 20, 20a, 21, 26, 26/1, 26/2, 53, 53/1, 53/2, 55, 55/1, 55/1-2, 55/2. OZ člen 82, 82/1, 82/2.
notarski zapis kot izvršilni naslov - pogodbena kazen - pogojna terjatev - določenost pogodbenih določil - obligacija prizadevanja - obligacija rezultata - razlaga pogodb - jezikovna razlaga - namenska razlaga
V primeru, ko sta nastanek in zapadlost obveznosti dolžnika iz neposredno izvršljivega notarskega zapisa vezani na nastop negativnega dejstva, upnik ni dolžan v izvršilnem postopku dokazovati izvršljivosti terjatve na način iz prvega in drugega odstavka 26. člena ZIZ, temveč zadošča, da zatrjuje, da je takšno negativno dejstvo nastopilo.
Presojo primernosti izvršilnega naslova za izvršbo mora sodišče že po uradni dolžnosti opraviti tako pred izdajo sklepa o izvršbi kot tudi (ponovno) v ugovornem postopku.
Zapisan pogoj je med strankama res sporen (upnik meni, da gre za obligacijo rezultata, medtem ko dolžnica stoji na stališču, da gre za obligacijo prizadevanja), vendar pa to še ne pomeni nujno, da je pogoj zaradi tega nedoločen oziroma nedoločljiv.
Izterjevana pogodbena kazen je bila dogovorjena za primer, če dolžnica ne izpolni pogodbeno dogovorjene obveznosti, da nase prevzame vse še neizpolnjene obveznosti po pogodbi o dolgoročnem stanovanjskem kreditu in najkasneje do 31. 12. 2021 poskrbi za to, da upnik ne bo več nastopal v vlogi solidarnega poroka in zastavitelja po tej pogodbi. Ker so obveznosti povezane s kreditno pogodbo, je jasno, da realizacija takega dogovora ni odvisna samo od dolžnice, temveč tudi od ravnanja tretjih oseb (banke in tudi upnika), bistveno pa je tudi, da sta pogodbeni stranki v besedilu zapisa pogoja uporabili besedo „poskrbi“. Določila o pogoju zato ni mogoče razumeti drugače, kot da dolžničina zaveza predstavlja le obligacijo prizadevanja (torej da v roku naredi vse, kar je z njene strani potrebno, da bo obveznost po kreditni pogodbi prešla nanjo in bo upnik te obveznosti prost) in ne obligacije rezultata (da poskrbi še za to, da bo tudi banka do tega roka uredila vse potrebno, da upnik pravno formalno več ne bo zavezan po tej pogodbi), kot v pritožbi neutemeljeno meni upnik. Določilo je torej že gramatikalno in tudi ob upoštevanju konteksta, v okviru katerega je bilo oblikovano, popolnoma jasno, zato ga je treba uporabiti tako, kot se glasi (in claris non fit interpretatio) in ne pride v poštev uporaba drugega odstavka 82. člena OZ, ki ureja razlago spornih določb s pomočjo iskanja skupnega namena pogodbenikov in načel obligacijskega prava.
ZIZ člen 270, 270/3, 272, 272/1, 272/2, 272/-1, 272/2-2, 272/2-3, 272/3. DZ člen 4, 4/1, 67, 68, 69, 74, 74/1.
začasna odredba - zavarovanje nedenarne terjatve z začasno odredbo - kontradiktornost - izvenzakonska skupnost (zunajzakonska skupnost) - skupno premoženje zunajzakonskih partnerjev - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali znatno otežena - nezakonito razpolaganje ali odtujevanje premoženja
Za izdajo začasne odredbe zadošča že izkaz predpisanih zakonskih pogojev s stopnjo verjetnosti, glede samega postopka odločanja pa velja, da se začasna odredba načeloma izda v enostranskem postopku, torej zgolj na podlagi navedb upnika (zaradi t.i. elementa presenečenja) in je kontradiktornost nato zagotovljena šele naknadno v postopku ugovora zoper izdano začasno odredbo.
Če je premoženje pridobljeno med trajanjem take zveze, velja zakonska domneva, da gre za skupno premoženje ter da sta deleža enaka, pri čemer zunajzakonska partnerja lahko dokažeta, da sta prispevala k skupnem premoženju v drugačnem razmerju. Glede na zakonsko domnevo o obstoju skupnega premoženja in glede na zahtevo po (le) verjetnem izkazu obstoja terjatve upnici v postopku odločanja o zavarovanju terjatve obstoja skupnega premoženja ni treba dokazovati z računi in z viri sredstev za nakup, kot pravno zmotno v ugovoru navaja dolžnik.
Deleža strank sodišče v postopku zavarovanja ne ugotavlja, saj je temu namenjen drug postopek, zavarovanja terjatve upnice do dolžnika pa zato ni mogoče omejiti na polovico premoženja, saj sta do njegove delitve upnica in dolžnik le oba skupaj upravičena izvrševati lastniška upravičenja in je zato tudi zavarovanje mogoče le do celote.
Izkazane nevarnosti dolžnik ne more uspešno negirati z navedbo, da gre pri prodaji nepremičnin, avtomobila, motornega vozila in čolna zgolj za spreminjanje oblike premoženja, ki se iz nelikvidnega spremeni v likvidno oziroma v denarno. To stališče namreč temelji na sodnih odločbah, ki se nanašajo na zavarovanje denarnih terjatev, upnica pa v predmetni zadevi zasleduje zavarovanje nedenarne terjatve iz naslova delitve skupnega premoženja, ki ga želi pridobiti v naravi.
Nevarnosti upnici ni treba izkazati ravno oziroma izključno glede premoženja, ki je predmet zavarovanja, temveč upnica lahko utemelji potrebnost začasne odredbe tudi z dolžnikovim ravnanjem z ostalim skupnim premoženjem.
izvršba na podlagi verodostojne listine - umik izvršilnega predloga - izjava o umiku - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - kondemnatorni in dovolilni del sklepa o izvršbi - obrazloženost ugovora - stroški odgovora na ugovor dolžnika - kriterij potrebnosti
Če se upnikova izjava o umiku nanaša le na dovolilni del sklepa o izvršbi, se uporabi 43. člen ZIZ. Izjava o umiku velja od trenutka, ko je podana, sodišče pa izda sklep o ustavitvi postopka, ki je deklaratorne narave. Upnikova izjava o umiku mora biti jasna in določna in ne sme biti dvoma o njeni vsebini.
Strogost zahteve po obrazložitvi dolžnikovega ugovora je utemeljena v rednem izvršilnem postopku, ki je namenjen predvsem uveljavitvi upnikovih interesov. Slednji namreč že razpolaga z izvršilnim naslovom, ki dolžniku nalaga izpolnitev obveznosti, o kateri se je lahko dolžnik izjavil v kontradiktornem postopku pridobitve izvršilnega naslova. Izhodišče presoje pa je povsem drugačno v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine, v katerem je fazi dovolitve izvršbe pridružen še postopek za izdajo plačilnega naloga. Pri izvršbi na podlagi verodostojne listine bi zahteva po popolni sklepčnosti ugovora pomenila preveliko neravnotežje strank v korist upnika.
Upravičenost do povračila stroškov odgovora na ugovor se presoja tudi z vidika obrazloženosti dolžnikovih navedb v ugovoru ter z vidika, ali upnik v odgovoru na ugovor tem navedbam nasprotuje ali ne, ter ali so njegove trditve dejanske ali le materialnopravne narave, pri čemer se določeni stroški lahko izkažejo kot nepotrebni, čeprav jih stranka subjektivno drugače ocenjuje. Če odgovor na ugovor ne prispeva k odločitvi sodišča o ugovoru, stroškov takšnega odgovora ni utemeljeno naložiti v plačilo dolžniku, pa čeprav je bil upniku ugovor poslan v odgovor. Upnik samo zaradi tega še ni pridobil pravice do povrnitve stroškov odgovora na ugovor.