CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00086999
ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-1. Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 24, 24-5. ZPP člen 18, 18/3.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - ugovor mednarodne nepristojnosti - določitev pristojnosti med sodišči držav članic eu - načelo lojalne razlage prava EU - načelo primarnosti prava EU - pristojnost po stalnem oziroma začasnem prebivališču - splošno pravilo - izključna pristojnost - pristojnost za izvršbo - navezna okoliščina najožje koneksnosti - učinkovitost ukrepa - sredstva na transakcijskem računu dolžnika - rubljiva sredstva
Za opredelitev mednarodne pristojnosti glede oseb s prebivališčem v EU se BU I bis neposredno uporablja in torej v celoti nadomešča domačo zakonodajo držav članic. Temeljna načela uredbe so načelo enake in enotne razlage, načelo ozke razlage izjem od splošnega pravila in načelo minimalnega tveganja nasprotujočih si odločitev. Nacionalna sodišča morajo avtonomno razlago prava EU v skladu z načelom primarnosti uporabiti v celoti, zato izključijo uporabo nasprotnih nacionalnih razlag, če to ni mogoče, pa morajo po načelu lojalne razlage v največji možni meri celoten nacionalni pravni red razlagati v skladu s pomenom in cilji prava EU.
Prebivališče je po bruseljski uredbi temeljna navezna okoliščina za opredelitev pristojnosti. Navedeno je splošno pravilo, od katerega je izjeme - ki so tudi v 24. členu BU I bis urejene izključne pristojnosti - po splošnem načelu uredbe treba ozko razlagati. Ozko v smislu, da je načeloma treba slediti pristojnosti po prebivališču. Če od tega sodišče odstopi, poseže v suverenost drugih držav članic EU, katere del je sodna jurisdikcija nad svojimi prebivalci.
Pri izključni mednarodni pristojnosti za izvršbo gre za takšno sodišče, ki ima resnično povezavo med ukrepom in svojo pristojnostjo. Sodišča tiste države članice, kjer so locirana sredstva, so najbolj zmožna presoditi okoliščine, od katerih je odvisna ugoditev ukrepu. Sodišče mora biti zmožno zagotoviti zavarovanje, tj. zavarovanje mora biti garantirano. Glede na zadevo Van Uden morajo nacionalna sodišča presojati resničnost povezave.
Od tega, ali se v Sloveniji nahajajo sredstva in predmeti izvršbe, je odvisno vprašanje pristojnosti slovenskega sodišča. Račun še ni premoženje ("assets"), temveč je elektronska destinacija, oznaka, v zvezi s katero banka beleži, koliko ima dolžnik pri njej sredstev. Račun je tako paralelen fizičnemu naslovu za rubež. Sredstvom na računu (ki so v resnici terjatev do banke) pa je paralelen dejanski obstoj fizičnih premičnin - premoženja. Še manj je premoženje negativno stanje na računu - nasprotno, to je dolg do banke. Že s samim vodenjem računa nastajajo stroški, kar je prav tako dolg do banke. Izvršba se v tej zadevi ni opravljala in sodišče dejansko ni (bilo) zmožno zagotoviti učinkovitosti predlaganega ukrepa, zato višje sodišče ugotavlja, da za mednarodno pristojnost sodišč RS v obravnavani zadevi ni podana resnična povezava med predlaganim ukrepom in pristojnostjo.
zahteva upnika, da o obračunu odloči sodišče - imenovanje novega izvršitelja - prosta izbira izvršitelja - prevzemnik
Drži sicer, da je v primeru razrešitve izvršitelja treba praviloma ravnati v skladu z 287. členom ZIZ, to je, da predsednik Zbornice, po izdaji odločbe o razrešitvi izvršitelja, določi drugega izvršitelja oziroma izvršitelje kot prevzemnike, ki prevzamejo posle razrešenega izvršitelja. Vendar je uporaba navedene določbe ZIZ po oceni pritožbenega sodišča utemeljena izključno iz razloga kontinuiranega, sistematičnega vodenja postopka premičninske izvršbe in preprečitve nepotrebnih zastojev, kot tudi varstva pravic upnikov, le do trenutka, ko upnik v postopku predlaga (novega) izvršitelja. Ker je v skladu z tretjim odstavkom 44.a člena ZIZ (od uveljavitve novele ZIZ-E) izbira oziroma določitev izvršitelja prepuščena izključno upniku, mora sodišče, če je upnik aktiven in poda predlog za določitev (drugega) izvršitelja, takemu predlogu slediti.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - izvršljiva sodna poravnava - dokaz zapadlosti terjatve - kvalificirane listine - zapisnik o sodni poravnavi - predčasna dospelost terjatve - negativna dejstva
Zmotno je pritožbeno stališče, da bi moralo sodišče dovoliti izvršbo za izterjavo celotne glavnice v znesku 3.700,00 EUR in za zakonske zamudne obresti od tega zneska od 21. 12. 2024 do plačila, saj upnik predčasne zapadlosti celotne terjatve ni dokazal na zakonsko predpisani način. To je z javno listino, s po zakonu overjeno listino ali s pravnomočno sodno odločbo, glede na to, da navedeni datum predčasne zapadlosti celotne glavnice ne izhaja že iz samega zapisnika o poravnavi.
V predmetni zadevi gre za izvršilni postopek, ne za pravdni postopek, in sicer za izvršilni postopek na podlagi izvršilnega naslova - sodne poravnave. Za to vrsto izvršilnega naslova pa ZIZ v 20. členu povsem jasno določa način dokazovanja zapadlosti terjatve, ko ta ne izhaja že iz zapisnika o poravnavi, in sicer izključno s kvalificirano listino. Navedeno velja tudi za primere t. i. negativnih dejstev. Takšna ureditev je tudi razumljiva, glede na to, da je izvršilni postopek namenjen le izvršitvi izvršilnega naslova in ni primeren za ugotavljanje spornih dejstev v zvezi z vprašanjem, ali je terjatev sploh že zapadla. To je stvar pravdnega postopka, če zapadlost ne izhaja že iz zapisnika o poravnavi, oziroma če upnik ne razpolaga niti z javno ali s po zakonu overjeno listino, ki dokazuje predčasno zapadlost celotne terjatve.
Izvršitelj mora prevzeti prostovoljno gotovinsko ali brezgotovinsko plačilo od dolžnika ali druge osebe, ki plača zanj, in je za to opravilo v Pravilniku o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom tudi predvideno plačilo nagrade v višini 50 točk. Res pa je, da je treba pravico izvršitelja do plačila nagrade za prejem takšnega plačila in pravico upnika, da od dolžnika zahteva povrnitev stroškov, ki s takim prevzemom gotovine nastanejo, presojati z vidika zahteve, da mora izvršitelj opravljati izvršilna dejanja na način, s katerim se najhitreje in najbolj učinkovito doseže poplačilo upnika, pri čemer, med drugim, dolžniku ne sme povzročiti nepotrebnih stroškov.
Če izvršitelj opravlja izvršilna dejanja oziroma dejanja zavarovanja za več upnikov zoper istega dolžnika, se sicer vsaka zadeva vpiše v evidenco samostojno, kot samostojna zadeva pod samostojno zaporedno številko. Ne glede na samostojen vpis zadeve posameznega upnika zoper istega dolžnika pa mora izvršitelj v takem primeru združiti opravo dejanj izvršbe in zavarovanja. To pravilo izvršitelju nalaga, da ne opravlja izvršilnih dejanj samostojno za vsakega upnika, ampak za vse upnike skupaj. Prav tako mora izvršitelj v takem primeru pripraviti skupno poročilo. Če izda izvršitelj skupno poročilo za več združenih zadev zoper istega dolžnika, izda tudi skupni obračun. Slednje pomeni, da izvršitelj stroške obračuna le enkrat ter ima pravico do nagrade le za en obračun stroškov.
V skladu s petim odstavkom 38. člena ZIZ, mora dolžnik upniku povrniti le tiste stroške, ki so potrebni za izvršbo. Nedvomno so stroški v zvezi s predlogom za izvršbo potrebni stroški za izvršbo po temelju, vendar pa jih mora upnik, v kolikor hoče, da se mu jih prizna, v skladu s 163. členom ZPP, v zvezi s 15. členom ZIZ, tudi opredeljeno navesti. V konkretnem primeru, ko je v predlogu za izvršbo navedeno le "stroški sestave predloga za izvršbo (izgubljeni čas, pavšal)", se iz take opredelitve ne ve, kakšne stroške v zvezi s sestavo predloga za izvršbo je upnica sploh imela, saj upnice pri sestavi predloga za izvršbo ni zastopal odvetnik, ki mu zakon priznava pravico do nagrade, zato upnica do teh stroškov ni upravičena. Iz navedenih določb namreč izhaja, da se odvetniški stroški priznajo le, če je vlagatelj predloga odvetnik. Iz predloga za izvršbo in pritožbenih navedb same upnice pa nedvomno izhaja, da je predlog za izvršbo v predmetni zadevi upnica vložila sama, brez izkazanega sodelovanja pooblaščenca - odvetnika, zato nastanka odvetniških stroškov ni izkazala in do njihove povrnitve glede na prej navedeno ni upravičena.
Glede materialnih stroškov drži ugotovitev sodišča prve stopnje, da upnica teh stroškov ni konkretizirala tako, da bi pojasnila, kaj in koliko točno zahteva po posameznih postavkah (fotokopije, telefonski klici, poštnina, kilometrina), saj navaja le nek pavšalni znesek 50,00 EUR, kar pa za priznanje stroškov na tej podlagi ne zadošča. Stroškov tako ni možno posamično ovrednotiti, tako glede kriterija potrebnosti, kot glede opredelitve do same višine stroškov.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - ugovor zoper sklep o izvršbi - ugovor zastaranja - pretrganje zastaranja in umik tožbe
Umik tožbe ima lahko učinek, določen v 366. členu OZ, le v primeru, ko se je oseba, ki jo je umaknila, želela odreči učinkom sodnega varstva in tako ustavitev izvršbe, ki je bila posledica nezmožnosti poplačila na strani dolžnika (neizterljivost terjatve) in upnikove opustitve predlaganja novega sredstva izvršbe, nima takih učinkov. Pretrganja zastaranja ob umiku predloga za izvršbo ni le tedaj, ko je ta podan z namenom, da se odstopi od izterjave obveznost. Kadar je umik podan oziroma postopek ustavljen zaradi neizterljivosti, torej ko ni prišlo do umika zato, ker bi upnik želel odstopiti od sodnega varstva, ampak je upnik podal umik v posledici neuspešne izvršbe, le-ta nima vpliva na učinek pretrganja zastaranja, ki nastopi zaradi sprožitve sodnega postopka zaradi izterjave upnikove terjatve.
izvršba na denarna sredstva dolžnika pri organizaciji za plačilni promet - sredstvo in predmet izvršbe - sodni depozit - predujem
V obravnavani zadevi upnik sicer trdi, da je predujem na računu BS za sodne depozite dolžnikovo premoženje, vendar pa upnik za poseg na to premoženje ni izbral ustreznega izvršilnega sredstva. Bistveno je namreč, da so sredstva, na katera meri upnik, na prehodnem podračunu sodnih depozitov, katerega imetnik je sodišče in ne dolžnik.
rubež in prenos terjatve - prenos terjatve namesto plačila - presoja obstoja terjatve
Izvršilno sodišče se v primeru dovolitve izvršbe z rubežem terjatve ni upravičeno spuščati v vsebinsko presojo obstoja zarubljene terjatve. Niti s sklepom o rubežu terjatve niti s sklepom o njenem prenosu o terjatvi dolžnika do dolžnikovega dolžnika ni vsebinsko odločeno, saj to ni namen postopka izvršbe z rubežem in prenosom terjatve. Rubež in prenos terjatve v izvršilnem postopku namreč predstavlja zgolj sredstvo izvršbe, od uspeha katerega je odvisno, ali bo upnik z njim poplačan.
sklep o izvršbi - vročanje sklepa o izvršbi - vročanje pisanj v varni elektronski predal - pisno obvestilo o nadaljnjem vročanju sodnih pisanj po varni elektronski poti - presenečenje za stranke
Zakon določa možnost, da stranka v posamezni zadevi sodišču sporoči, da želi vročanje po elektronski poti. Sporočilo sodišču je lahko dano le za posamezen postopek. Tudi Pravilnik o elektronskem poslovanju ne predvideva registracije v informacijski sistem sodstva v smislu, da bi sodišče vsakokrat moralo vpogledati v "register" in v primeru registracije vsa pisanja vročati na elektronski naslov v sistemu sodstva. Tega ne določata ne prej veljavna pravilnika ne aktualni pravilnik, niti to ni smisel registracije (temveč je smisel registracije v sistem e-sodstvo, da uporabnik pridobi in lahko uporablja pooblastila registriranega uporabnika). Zakon pa sicer predvideva, da sodišče lahko (ne pa mora) vroča pisanja po varni elektronski poti tudi v drugem postopku, a je hkrati pogoj za to, da je stranki predhodno vročeno pisno obvestilo, da ji bodo nadaljnja pisanja vročana po varni elektronski poti. Že po naravi stvari to ne more veljati za sklep o izvršbi, saj dolžnika ni dovoljeno na takšen način vnaprej obvestiti o tem, da bo zoper njega izdan sklep o izvršbi. S tem bi se namreč obšlo element presenečenja, ki je bistven za zagotovitev upnikove pravice do učinkovite izvršbe kot del pravice do sodnega varstva.
izvršba z rubežem premičnin - slabo finančno stanje - slabo finančno stanje dolžnika - pogoji za ustavitev izvršbe na premičninah - ugovor dolžnika zoper novo izvršilno sredstvo
Ali bo izvršba uspešna ali ne, se bo lahko izkazalo šele potem, ko bo izvršitelj opravil oziroma poskusil opraviti rubež in ko bo na podlagi svojih lastnih zaznav ugotovil, ali dolžnik ima premičnine, ki so lahko predmet rubeža. Izvršitelj je tisti, ki bo na kraju samem ugotovil, ali so najdeni predmeti izvzeti iz izvršbe in ali zadoščajo za poplačilo upnikove terjatve ter ali se izkazuje oziroma zatrjuje pravica tretjih na teh stvareh.
ZIZ člen 17, 21, 21/1. ZFPPIPP člen 376, 376/1, 376/1-1, 376/1-2, 396, 396/1, 396/2.
konec postopka osebnega stečaja - sklep o končanju postopka osebnega stečaja - primernost izvršilnega naslova - izrek odločbe - obrazložitev odločbe - pravnomočnost - naložitev obveznosti - seznam neplačanih priznanih terjatev - dajatveni del - načelo formalne legalitete - pravica do pravnega sredstva
Skladno s prvim odstavkom 21. člena ZIZ je izvršilni naslov primeren za izvršbo, če je med drugim v njem naveden tudi vrsta in obseg obveznosti. Obveznost po izvršilnem naslovu mora biti jasno določena. Izvršilno sodišče je namreč na izvršilni naslov vezano in ga mora izvršiti tako kot se glasi in v obsegu, kot se glasi. V konkretnem primeru pa iz izreka sklepa o končanju stečajnega postopka ne izhaja naložitev obveznosti dolžnika, zato sklep o končanju postopka osebnega stečaja Okrožnega sodišča v Ljubljani St 000 ni primeren naslov.
Pravnomočen postane izrek sklepa in ne obrazložitev. V izreku sklepa mora biti vsebovana dolžnikova obveznost do upnika, da je izvršilni naslov primeren. Obrazložitev sodne odločbe sodišče pojasni svojo odločitev in tako stranke seznani z razlogi za odločitev, s ciljem zagotavljanja pravice do izjave oziroma do pravnega sredstva.
izvršba zoper realnega dolžnika - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - hipoteka za tuj dolg - izbris hipoteke iz zemljiške knjige - prenehanje hipoteke v materialnem smislu
Dolžnika imata položaj realnega oziroma zastavnega dolžnika, ki ni hkrati osebni dolžnik, saj sta pridobila lastninsko pravico na nepremičninah, ki so bile že pred tem obremenjene s hipoteko. Upnik od hipotekarnega dolžnika ne more zahtevati plačila dolga, zahteva pa lahko prodajo nepremičnine, iz katere se bo dolg poplačal. Dejstvo, da dolžnika, ki sta pridobila lastninsko pravico na nepremičninah po vknjižbi zastavne pravice in vpisu zaznambe neposredne izvršljivosti notarskega zapisa, nista stranki notarskega zapisa in da nista podala soglasja z njegovo neposredno izvršljivostjo, na veljavnost in izvršljivost notarskega zapisa nima nobenega vpliva in ne predstavlja ovire, da se zastavni upnik poplača iz zastavljenih nepremičnin, četudi sta bili hipoteki tedaj ustanovljeni v breme takratnega prodajalca, investitorja in lastnika stanovanj.
Izvršilno sodišče v izvršilnem postopku ne more presojati dejstev v zvezi z ugasnitvijo hipoteke zaradi poteka časa, saj je ta presoja pridržana zemljiškoknjižnemu sodišču v postopku za izbris starih hipotek oziroma pravdnemu sodišču v postopku s tožbo na ugotovitev, da je hipoteka ugasnila, ali v postopku s tožbo na izdajo izbrisnega dovoljenja.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSL00087006
URS člen 15, 23, 35, 39, 125. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272/2-2, 272/2-3. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 10. OZ člen 134.
regulacijska (ureditvena) začasna odredba - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - tehtanje interesov - verjeten obstoj terjatve - nevarnost uporabe sile ali nevarnost nastanka težko nadomestljive škode - pokrivanje začasne odredbe s tožbenim zahtevkom - restriktiven pristop - dokazni standard verjetnosti - svoboda izražanja - osebnostne pravice - kolizija interesov - pravica do sodnega varstva - metoda praktične konkordance - pogoj reverzibilnosti
Namen regulacijske začasne odredbe je ureditev spornega pravnega razmerja (do pravnomočne sodne odločbe). V okviru, z odločbo Ustavnega sodišča RS opr. št. Up-275/97, začrtanih meja obravnavanja take začasne odredbe, je treba pogoje za izdajo takšne začasne odredbe presojati po 2. alineji drugega odstavka 272. člena ZIZ ob tehtanju interesov strank. Gre za varstvo obstoječega stanja pred grozečim nasiljem ali nevarnostjo nastanka težko nadomestljive škode. Sodišče tako mora, glede na citirano ustavno odločbo presojati, ali te škode ni mogoče odvrniti drugače kot z izdajo predlagane začasne odredbe in ali izdaja te začasne odredbe ne bi nedopustno posegala v pravni položaj dolžnika s tem, da bi vzpostavila stanje, ki ga ob morebitni zavrnitvi tožbenega zahtevka ne bi več bilo mogoče odpraviti.
Glede na poseben pomen svobode izražanja mora biti v konfliktu človekovih pravic pri tehtanju interesov in dobrin svobodi izražanja dana posebna teža in je treba v zadevah, pri katerih gre za omejevanje te pravice še posebej skrbno preveriti, ali obstajajo ustavno sprejemljivi razlogi za takšno omejitev. Svoboda izražanja ne zajema le informacij in idej, ki so sprejete z odobravanjem in ne štejejo za žaljive, temveč tudi tiste, ki žalijo, šokirajo ali vznemirjajo in le tako je zadoščeno zahtevam pluralizma tolerance in strpnosti, ki so nujni sestavni del demokratične družbe. Zrcalna podoba pravice do svobode izražanja je pravica do obveščenosti. Svoboden razvoj posameznikove osebnosti zahteva, da človeku ne gre samo obstoj, ki je izoliran od vseh drugih bitij, temveč moramo posamezniku, prav zaradi svobodnega razvoja njegove osebnosti, omogočiti aktiven, ekstravertiran razvoj. Tudi ESČP pravici do svobode izražanja pripisuje poseben pomen.
izvršba zaradi izterjave preživnine - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - dolžnost preživljanja polnoletnega otroka, ki se redno šola - redno šolanje kot pravni standard - trditveno in dokazno breme upnika
Terjatev upnika na plačevanje preživnine je prenehala, saj upnik, zaradi pomanjkljive trditvene in dokazne podlage, ni izkazal rednega šolanja, saj niti ni navajal upravičenih razlogov, zakaj je prišlo do spremembe šolanja oziroma prenehanja študija na eni fakulteti in zatem vpisa na drugo fakulteto.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSL00087019
ZIZ člen 15, 34, 38, 38/5, 38/6, 43, 46, 58, 71, 102, 129. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 366. URS člen 22.
sklep o ugovoru - stroški odgovora na ugovor - kriterij potrebnosti stroškov - vročanje - stroški delnega umika predloga za izvršbo - ugovor dolžnika - prostovoljno plačilo - poplačilo zaradi uspešno opravljene izvršbe - vročitev odgovora na ugovor dolžniku - opustitev vročitve - dolžnikova pravica do izjave
Namen vročanja kot enega od izrazov ustavne pravice do izjave je, da se strankam zagotovi možnost seznanitve in opredelitve do vsega procesnega gradiva v spisu, ki bi lahko vplivalo na odločitev sodišča. Če že zakon ne določa obvezne vročitve posamezne vloge v izjavo, je treba v vsakem konkretnem primeru presoditi, ali je (bila) vročitev nasprotni stranki potrebna za zagotovitev poštenega postopka. Pri tem je treba upoštevati, da vročanje ne sme biti samo sebi namen, zato vlog, ki ne morejo vplivati na odločitev sodišča, nasprotni stranki ni treba vročiti.
Le v primeru, če bi sodišče prve stopnje ugovor delno zavrnilo ravno na podlagi trditvene in dokazne podlage upnice iz odgovora na ugovor, kljub temu pa le-tega ne bi vročilo dolžniku v izjavo že pred sprejemom svoje odločitve, bi šlo za absolutno bistveno kršitev postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ.
Stroški vloge, s katero upnik delno umakne predlog za izvršbo, niso že kategorično, v vsakem primeru potrebni za izvršbo (prim. peti odstavek 38. člena ZIZ). Odvisno je, za kakšen dejanski položaj gre. Sodna praksa razlikuje med primeri, ko gre za prostovoljno plačilo dolga, zunaj izvršbe, in primeri, ko gre za prisilna plačila, z izvršbo. Za prostovoljno plačilo namreč sodišče ne more vedeti že iz samega spisa, zato se praviloma šteje, da so stroški delnega umika v takem primeru potrebni za izvršbo. Upnik z delnim umikom prepreči potrebo po vlaganju novih vlog, konkretno ugovorov dolžnika (po roku).
Drugače pa je, če je sodišče z delnim plačilom seznanjeno že na podlagi podatkov v spisu, to je na podlagi obvestila dolžnikovega dolžnika ali izvršitelja. V takem primeru ni potrebno, da bi o prejetih nakazilih sodišču posebej sporočal še upnik.
izvršba na podlagi verodostojne listine - izvršba na podlagi priložene menice - predlog za izvršbo na podlagi priložene menice - vsebinski preizkus - ugovor zoper sklep o izvršbi - obrazloženost ugovora - trditvena in dokazna podlaga - menica - lastna menica - pavšalen ugovor zoper sklep o izvršbi - menični zavezanec - ugovori po meničnem pravu - pravni standard - zanikanje obstoja terjatve
Treba je upoštevati, da v obravnavani zadevi ne gre za običajno izvršbo na podlagi verodostojne listine, temveč je predmetni postopek izvršba na podlagi priložene menice v skladu z 41.a členom ZIZ. Tako kot upnik, ki predlaga izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, mora upnik pri tej vrsti izvršbe na podlagi verodostojne listine menico, na kateri temelji svoj izvršilni predlog, le-temu priložiti. Sklepi o izvršbi na podlagi priložene menice se tako ne izdajajo samodejno, sodišče predlog za izvršbo na podlagi priložene menice že v fazi dovolitve preizkusi po vsebini, tako na podlagi trditvene podlage v predlogu za izvršbo, kot tudi na podlagi izvršilnemu predlogu priložene menice in morebitnih drugih listin. Ker so torej zahteve do upnika glede trditvene in dokazne podlage v dovolitvenu fazi precej večje kot pri običajni izvršbi na podlagi verodostojne listine, mora enako veljati tudi za zahteve do dolžnika glede obrazloženosti ugovora. Povedano še drugače, dolžnik hitreje doseže prag obrazloženosti ugovora pri običajni izvršbi na podlagi verodostojne listine kot pa pri izvršbi na podlagi priložene menice. Zgolj splošno zatrjevanje, da dolga ni, ne more predstavljati pravno relevantnega negativnega dejstva, ki bi zadostovalo za izpolnitev zahteve po obrazloženosti ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi priložene menice.
ZIZ člen 40, 40/8, 287, 287/3, 291, 291/3. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja (2003) člen 30. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (2003) člen 10. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (2003) tarifna številka 16, 16-1.
razrešitev izvršitelja - stroški izvršitelja - vpis zadeve v evidenco in seznanitev s spisom - izvršitelj prevzemnik - izbira upnika - oprava izvršbe - materialni stroški
Res ima sicer upnik pravico do proste izbire izvršitelja in res je v konkretnem primeru upnik svojo izbiro sodišču prve stopnje in Zbornici izvršiteljev Slovenije sporočil še pred razrešitvijo prvotnega izvršitelja, vendar ničesar od navedenega ne spremeni dejstva, da je na podlagi odločbe predsednika Zbornice izvršiteljev Slovenije določena izvšiteljica prevzemnica morala prevzeti predmetni spis in ga vpisati v evidenco. To dolžnost je imela na podlagi tretjega odstavka 291. člena ZIZ, ki izvršitelju nalaga vodenje evidence o izvršilnih zadevah, ki jih prejme v izvršitev, zakon pa s tem v zvezi ne razlikuje med zadevami, ki jih kot nove prejeme na podlagi sklepa o izvršbi, in med tistimi, ki jih prejme kot prevzemnik od drugega izvršitelja. Z dodelitvijo spisa izvršiteljici prevzemnici (že) po navedeni odločbi predsednika Zbornice izvršiteljev Slovenije (čeprav o tem ni bil izdan še poseben sklep sodišča) je zanjo nastala dolžnost prevzete spise ustrezno označiti in vnesti v svojo evidenco, kot je določeno v 30. členu Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja.
Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da je na podlagi odločbe predsednika zbornice izvršiteljev določena izvršiteljica prevzemnica upravičena do povrnitve stroškov za seznanitev s spisom in vpis spisa v evidenco dne 17. 2. 2025, kar je opravila pred izdajo in prejemom sklepa z dne 18. 2. 2025 o določitvi izvršitelja prevzemnika po upnikovi izbiri.
Utemeljena je pritožba v delu, kolikor je sodišče prve stopnje izvršiteljici priznalo tudi materialne stroške v višini 5 % vrednosti storitve oziroma v znesku 0,70 EUR, povečano za 22 % DDV. Na podlagi določb Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom izvršitelju sicer pripadajo tudi materialni stroški, a le, če gre za stroške, ki so bili potrebni za opravo posameznega izvršilnega dejanja oziroma so z njim povezani. V konkretnem primeru iz poročila izvršiteljice in obračuna plačila za delo in stroškov ne izhaja, da bi izvršiteljica že začela z opravo izvršilnih dejanj, edino dejanje je bilo seznanitev s spisom in vpis v evidenco. Do povrnitve materialnih stroškov v višini 0,85 EUR zato izvršiteljica ni upravičena.
URS člen 22. OZ člen 335, 335/3, 356, 356/1, 356/2, 366. ZIZ člen 9, 9/2, 9/3, 15, 21, 21/1, 53, 53/1, 53/2, 55, 55/1, 55/1-8, 55/1-11, 56, 58, 58/3. ZPP člen 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-8, 365, 365/1, 365/1-3, 366.
ugovor zoper sklep o izvršbi - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine kot izvršilni naslov - primeren izvršilni naslov za izvršbo - obrazložen ugovor zoper sklep o izvršbi - poplačilo terjatve - pavšalne navedbe - izvedba predlaganih dokazov - nedovoljeni informativni dokazi - trditveno in dokazno breme - nedopustne pritožbene novote - pravica do izjave - vročitev odgovora na ugovor dolžniku - načelo kontradiktornosti - pravica do enakega varstva - zastaranje - vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje
Trditveno in dokazno breme glede prenehanja terjatve, ki izhaja iz izvršilnega naslova, nosi dolžnik, ki mora že v ugovoru navesti konkretna dejstva glede plačil, ki naj bi bila opravljena na račun terjatve, ki je predmet izvršbe, in zanje predložiti dokaze (prvi in drugi odstavek 53. člena ZIZ v zvezi z 8. točko prvega odstavka 55. člena ZIZ). Da bi bil ugovor v tej zvezi obrazložen, ne zadošča, da dolžnik, kot v obravnavanem ugovoru, zgolj pavšalno zatrjuje, da je terjatev plačana, ampak mora podati konkretne navedbe o višini in datumu opravljenih plačil, o načinu plačila oziroma o drugih relevantnih okoliščinah, na podlagi katerih je mogoče ugotoviti, da je terjatev prenehala. Dolžnik mora že v pravočasnem ugovoru zoper sklep o izvršbi navesti vsa dejstva, na podlagi katerih nasprotuje izdanemu sklepu o izvršbi (prvi in drugi odstavek 53. člena ZIZ v zvezi z drugim in tretjim odstavkom 9. člena ZIZ), in poznejše navedbe o dejstvih, ki bi jih lahko podal že v ugovoru, niso dopustne, prav tako pa tudi ne pozneje podani dokazni predlogi (prim. 56. člen ZIZ).
Upnikov odgovor na ugovor predstavlja pravočasno in pravno dopustno vlogo, v kateri je upnik podal nove navedbe in pravna naziranja v zvezi z zastaranjem izterjevane terjatve. Te navedbe in pravna naziranja so se izkazala za pravno pomembna, sodišče prve stopnje, ki je, kot izhaja iz točke 10 obrazložitve izpodbijanega sklepa, stališču upnika, da je zastaranje izterjevane terjatve začelo teči šele po pravnomočnem končanju (ustavitvi) izvršilnega postopka VL 207326/2010 in da umik predloga za izvršbo ni imel učinkov, ki jih določa 366. člen OZ, v celoti sledilo, pa je nanje v bistvenem delu tudi oprlo svojo odločitev. Ker sodišče prve stopnje dolžniku pred sprejetjem izpodbijanega sklepa ni dalo možnosti, da se s temi navedbami in pravnimi naziranji upnika seznani in se do njih opredeli, je nedopustno poseglo v dolžnikovo ustavno varovano pravico do izjave in storilo bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ.
ZOKIPOSR člen 2, 2-6, 17, 17/3. ZIZ člen 17, 46, 46/1, 46/3, 53, 67, 138, 138/2. URS člen 22.
sklep o izvršbi - odgovornost družbenika izbrisane družbe - prevzem dolga na podlagi zakona - izvršilni naslov zoper gospodarsko družbo - izvršba na denarna sredstva na računu pri banki - poplačilo pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi - oprava izvršbe - dolžnikova pravica do izjave - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - nasprotna izvršba - arbitrarnost odločanja
RS postane zakoniti prevzemnik dolgov iz izvršilnih naslovov že z uveljavitvijo ZOKIPOSR, pri čemer se kot izvršilni naslov iz 6. točke 2. člena ZOKIPOSR šteje tako odločba oziroma druga izvršljiva listina, ki je po 17. členu ZIZ lahko izvršilni naslov, izdana zoper izbrisano družbo, kot tudi izvršljiva listina, izdana zoper družbenika izbrisane družbe.
Ker upnik v konkretnem primeru razpolaga z izvršilnima naslovoma zoper izbrisano družbo in njeno družbenico ter je zakoniti prevzemnik dolgov iz takšnih izvršilnih naslovov že vse od uveljavitve ZOKIPOSR dolžnik - to je RS, ni bilo pravne podlage za zavrnitev predloga za izvršbo v delu, v katerem je upnik predlagal prenos zarubljenih denarnih sredstev pri organizacijah za plačilni promet na upnikov račun še pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi. Takšna odločitev je v nasprotju s povsem jasnima in nedvoumnima določbama tretjega odstavka 46. člena in drugega odstavka 138. člena ZIZ. Izvršilno sodišče nima diskrecije, da tedaj, ko so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 46. člena ZIZ samo presoja, ali bo ugodilo predlogu za izvršbo v delu glede zahtevanega prenosa zarubljenih denarnih sredstev na upnikov račun še pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi ali ne. Na to pritožba utemeljeno opozarja. Gre za arbitrarno odločitev, s čimer je bilo kršeno upnikovo ustavno procesno jamstvo enakega varstva pravic iz 22. člena URS.