V obravnavani zadevi je upnica v delnem umiku izvršilnega predloga priglasila 4,40 EUR materialnih stroškov (vloga 0,75 EUR, priloga 1,50 EUR, administrativni stroški 2,15 EUR). Tak stroškovni predlog ni dovolj specificiran, saj ni jasno, kateri konkretni stroški naj bi upnici v zvezi z vlogo in prilogo dejansko nastali. Prav tako ni jasno, katere konkretne stroške je upnica obračunala pod postavko administrativni stroški. Že iz tega razloga upnica s svojim stroškovnim zahtevkom ne more uspeti.
Cenik, ki ga je priložila upnica, izkazuje zgolj stroške, ki jih upnica zaračunava svojim strankam, ne pa dejanske višine upnici nastalih materialnih stroškov, ki bi bili neposredno povezani z obravnavano vlogo. Cenika zato ni mogoče upoštevati kot izkaza dejanskega nastanka priglašenih stroškov.
ustavitev izvršilnega postopka - odločanje o pravnem sredstvu - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova
Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da dolžnik, ki zoper sklep o ustavitvi izvršbe ni vložil pritožbe in ustavitvi torej ni nasprotoval, ne more pričakovati vsebinske odločitve o ugovoru zoper sklep o izvršbi. Tako v primeru, ko sodišče na podlagi prvega odstavka 43. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) izvršbo ustavi zaradi umika predloga za izvršbo, kot tudi v primeru, ko je upnikova terjatev v celoti poplačana v okviru postopka izvršbe in sodišče sklep o ustavitvi izda na tej podlagi, ustavitev izvršbe ne pomeni nujno tudi konca izvršilnega postopka, ampak zgolj konec oprave izvršbe, torej konec opravljanja neposrednih dejanj izvršbe, za katera bodisi zaradi umika bodisi zaradi realizacije izvršbe ni več podlage. Če v takem primeru sodišče še ni odločilo o predhodno vloženih pravnih sredstvih, se postopek konča šele po tem, ko je pravnomočno odločeno o pravnih sredstvih, ki so bila vložena do trenutka ustavitve izvršbe.
Ali mora sodišče o ugovoru zoper sklep o izvršbi, vloženem pred izdajo sklepa o ustavitvi izvršbe, kljub ustavitvi meritorno odločiti ali pa izda zgolj procesni sklep o njegovem zavrženju, je odvisno od odgovora na vprašanje, ali dolžnik po ustavitvi izvršbe še ima pravni interes za vsebinsko odločitev o ugovoru. Pravni interes ima dolžnik, ki bi mu, če bi se izkazalo, da je ugovor utemeljen, odločitev prinesla konkretno in neposredno pravno korist, če bi se torej z odločitvijo o ugovoru njegov pravni položaj lahko izboljšal.
odlog izvršbe na predlog dolžnika - neizkazanost posebno upravičenih razlogov za odlog izvršbe - očitno nesorazmerje med denarno terjatvijo in vrednostjo nepremičnine - ugotovitev vrednosti nepremičnine - odlog izvršbe na predlog tretjega
Drži pritožbena navedba, da je dolžnica v dokaz svojih navedb v zvezi s tem, da bo svoje dolgove do upnikov poplačala iz kupnine za nepremičnino na Hrvaškem, ki je v lasti njene hčere, predložila cenitev iz leta 2017. Vendar pa zgolj predložitev navedene cenitve ne zadošča kot izkaz ključnih dejstev, ki bi v zvezi z zatrjevanim bodočim poplačilom dolžničinih dolgov iz prodaje navedene nepremičnine lahko predstavljala posebno upravičen razlog za odlog izvršbe iz 4. točke drugega odstavka 71. člena ZIZ, tj. velike verjetnosti, da bodo dolžničini dolgovi s kupnino, dobljeno za prodajo navedene nepremičnine, poplačani v obdobju treh mesecev, za katero se iz tega razloga lahko dovoli odlog (šesti odstavek 74. člena ZIZ).
ZDR-1 člen 34, 34/1, 35, 172, 172/1, 172/3. ZVZD-1 člen 5, 5/1, 12, 12/1, 37, 37/1. ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-3.
izvršljivost odločitve delodajalca - disciplinska odgovornost delavca - disciplinska sankcija - kazenska sankcija - zaščitna maska - COVID-19 - varnost in zdravje pri delu - upoštevanje delodajalčevih navodil
V VSRS Sodbi IV Ips 10/2021 z dne 21. 9. 2021, na argumentacijo katere se je pri zavrnitvi predloga za izvršbo oprlo sodišče prve stopnje, je Vrhovno sodišče RS presodilo, da kršitev z odlokom vlade (in ne z zakonom) predpisanega obveznega nošenja maske ne more imeti kaznovalnopravnih posledic. Sankcija, ki jo je Vrhovno sodišče RS presojalo, je bila torej kaznovalnopravne narave in je bila storilcu prekrška izrečena neposredno zaradi kršitve vladnega odloka. V obravnavani zadevi pa ne gre za tak primer. Sankcija, ki je bila z Odločitvijo izrečena delavki (dolžnici), je namreč disciplinske in ne kaznovalnopravne narave.
Sankcija je bila dolžnici izrečena na podlagi 16. in 26. člena Pravilnika o odgovornosti delavcev za kršitve pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja – Pravilnik 621 zaradi kršitve obveznosti iz delovnega razmerja, ker 18. 10. 2021 pri svojem delu v službenih prostorih ni nosila zaščitne maske in s tem ni spoštovala Navodil posebne delovne skupine za koronavirus z dne 17. 8. 2021 (izdanih z namenom preprečitev ponovnih izbruhov okužb in širjenja okužb s Covid-19). Kršitev, ugotovljena v Odločitvi, torej ne temelji na vladnih odlokih, kot je zmotno zaključilo sodišče prve stopnje, temveč na internih in na podlagi zakona sprejetih pravilih delodajalca (upnika), ki jih je delavec dolžan spoštovati in jim slediti. Če pravil ne spoštuje, je delovnopravno disciplinsko odgovoren, sklep delodajalca o izrečeni denarni kazni, zoper katerega delavec ni zahteval arbitražnega ali sodnega varstva, pa je izvršilni naslov, ki se izvrši po pravilih, ki veljajo za sodno izvršbo.
ZPP, na katerega je sodišče oprlo odločitev o zavrženju ugovora zaradi nepredložitve pooblastila, se v postopkih izvršbe in zavarovanja uporablja le smiselno, torej če ZIZ kot specialni predpis (lex specialis) ne določa drugače. Vloge v izvršilnem postopku so v ZIZ posebej urejene v 29. členu, ki v devetem odstavku določa, da osebam iz osmega odstavka tega člena (odvetnik, notar, izvršitelj in Državno pravobranilstvo (sedaj Državno odvetništvo)) ni treba predložiti pooblastila.
zastavna pravica (na terjatvah) - rubež terjatve - bodoče terjatve
Zastavno pravico na terjatvi skladno s 107. členom ZIZ upnik pridobi z rubežem terjatve, pri čemer je rubež opravljen z dnem, ko je sklep o rubežu vročen dolžnikovemu dolžniku. Pri rubežu bodočih terjatev upnik pridobi pogojno zastavno pravico, ki učinkuje le, če kasneje terjatev dejansko nastane, kar povzema tudi pritožba. Napačno pa je njeno nadaljnje tolmačenje, da zgolj zaradi tega, ker je (s sklepom o rubežu zarubljena) terjatev dolžnika do njegovega dolžnika dejansko nastala šele v času, ko je bil nad dolžnikom v teku postopek prisilne poravnave, upnik na njej ni pridobil zastavne pravice oz., da njegova izterjevana terjatev ni zavarovana z ločitveno pravico na takšni terjatvi do dolžnikovega dolžnika. Ko se pogoj uresniči, torej ko terjatev dejansko nastane, je zaradi učinkovanja predhodno izdanega sklepa o rubežu obremenjena z ločitveno pravico upnika, ki tedaj učinkuje že od dneva rubeža takšne terjatve.
V primerjavi s pravdnim postopkom je v izvršilnem postopku načelo kontradiktornosti omejeno in je pogosto varovano šele kasneje v nadaljnjih fazah postopka - v postopku s pravnimi sredstvi. Tudi pri odločanju o stroških je to načelo varovano šele v pritožbeni fazi. ZIZ namreč ne predpisuje, da mora dati sodišče drugi stranki možnost, da se izreče o stroškovnem zahtevku. Prav tako sodna praksa šteje, da odločanje o stroških, ki so stranska terjatev, ni tako pomembno, da bi bilo treba nasprotni stranki dati možnost, da se že v postopku na prvi stopnji izjavi o stroškovni zahtevi.1 Pravica do izjave o stroškovnem zahtevku in opredelitev do odločitve o stroškovnem zahtevku je nasprotni stranki omogočena v pravnem sredstvu.
ZPP člen 165, 165/3, 339, 339/2, 339/2-8, 365, 365/1, 365/1-3. ZIZ člen 15, 133, 133.a, 133.a/1.
ustavitev izvršbe - pisna izjava upnika - kršitev pravice do izjave - razveljavitev odločbe sodišča prve stopnje - vrnitev zadeve v nov postopek
Pravica do izjave ni le sredstvo za čim bolj popolno razjasnitev spornih vprašanj, pač pa (kot izraz spoštovanja človekove osebnosti in zahteve po enakopravni obravnavi strank v postopku pred sodiščem) tudi sredstvo, ki stranki omogoča, da se izjavi o vseh upoštevnih vidikih zadeve, ki posegajo v njene interese, in ji s tem daje možnost, da vpliva na odločitev sodišča. Strankam mora biti omogočeno, da se opredelijo do celotnega procesnega gradiva, ki lahko vpliva na odločitev sodišča. To velja tudi za pomembne procesne odločitve.
javna dražba v izvršilnem postopku - najboljši ponudnik - poziv k položitvi kupnine drugemu ponudniku - razveljavitev prodaje - odločilni razlogi - pomanjkljivi razlogi za odločitev
Pogoja za razveljavitev prodaje na javni dražbi sta dva in morata obstajati kumulativno, predlog upnika in pa s strani sodišča diskrecijska pravica presoje ostalih konkretnih okoliščin o smotrnosti razveljavitve. V primeru razveljavitve prodaje mora sklep vsebovati vse razloge.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. OZ člen 321, 1027. ZIZ člen 58, 58/2.
načelo kontradiktornosti - opustitev vročitve odgovora na ugovor - zavarovanje terjatve - depozit - zastavna pravica - ugovor po izteku roka - porok - odpust dolga - pravica do informacije - pravica do izjave
V primerjavi s pravdnim postopkom je v izvršilnem postopku načelo kontradiktornosti sicer omejeno in tako ZIZ le v nekaterih primerih določa, da mora sodišče dati nasprotni stranki možnost, da se izreče o vlogi druge stranke. To v ugovornem postopku velja za vročitev obrazloženega dolžnikovega ugovora upniku, za druge vloge pa ZIZ tega ne določa. Ker za upnikov odgovor na ugovor v ZIZ ni posebej določeno, da ga je treba vročiti dolžniku, opustitev vročitve odgovora na ugovor še ne pomeni nujno absolutne bistvene kršitve postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ (kršitev načela kontradiktornosti). Vendar pa je treba poudariti, da mora v primerih, ko ni jasne in nedvoumne zakonske norme, ki bi določala, ali je neko vlogo treba vročiti nasprotniku v opredelitev ali ne, sodišče izhajati iz težnje po varovanju bistva posameznikove pravice do izjave, ki je v tem, da se lahko slednji izjavi o vsem, kar je pomembno za odločitev o njegovi pravici. Povedano drugače - nasprotniku ni treba vročiti le vlog, ki ne morejo vplivati na končni izid postopka (prim. odločbo Ustavnega sodišča RS, št. Up-419/10-17 z dne 2. 12. 2010).
izvršba z rubežem denarnih sredstev pri organizacijah za plačilni promet - ustavitev izvršbe pri organizaciji za plačilni promet - nadaljevanje izvršbe z novim sredstvom izvršbe
Ureditev je namenjena varstvu upnika za primer, ko vzporedne kontrole, to je organizacija za plačilni promet, kot tudi sodišče spregledata, da ima dolžnik odprt račun pri organizaciji za plačilni promet (četrti in peti odstavek 141. člena ZIZ) in izvršbo na to sredstvo ustavi, upnik pa ima možnost, da nadaljuje izvršbo na to sredstvo, če v roku 15 dni od vročitve sklepa o ustavitvi posreduje podatke o računu in organizaciji za plačilni promet, pri kateri dolžnik ima sredstva. V tem primeru sodišče razveljavi sklep o ustavitvi in vroči sklep o izvršbi novi organizaciji za plačilni promet. Sodišče poseže v sprejeto odločitev in vzpostavi stanje kot je bilo pred ustavitvijo, kar za primer odločanja o pravočasnem predlogu za nadaljevanje izvršbe na novo sredstvo izvršbe (vloženem znotraj pritožbenega roka zoper sklep o ustavitvi) ne velja. Tudi iz tega razloga je zaključiti, da je določba šestega odstavka 141. člena ZIZ in v njej določen 15-dnevni rok vezan izključno na v tem odstavku predpisano aktivnost upnika in ne za primer predlaganja nadaljevanja izvršbe z novim (drugim) sredstvom izvršbe.
nepremičninska izvršba - odlog izvršbe - pravice upnika - dom dolžnika
V obravnavanih zadevah postopek teče že od leta 2017, pri čemer je bil vmes že določen čas dovoljen odlog izvršbe, obravnavani predlog za odlog izvršbe pa je bil podan že v začetku leta 2020. Dolžnici tudi imata pomoč socialnih služb. Sodišče druge stopnje razume stisko dolžnic zaradi preteče prodaje doma, a vendarle mora upoštevati interese obeh strani in jih uravnotežiti tako, da ima upnikova pravica pomembno težo, saj je neizpolnjena obveznost iz izvršilnega naslova protipravno stanje. Prisilna prodaja doma v izvršilnem postopku ni kršitev pravic dolžnic, ampak utemeljen poseg v njuno premoženje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DAVKI - IZVRŠILNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00055967
ZIZ člen 53, 53/2, 55, 55/1, 55/1-8, 55/1-9, 55/1-11, 56, 56/1, 56/2. ZPP člen 343, 343/4. ZDavP-2 člen 93, 93/3, 126, 126/6, 126a. OZ člen 335, 335/1. ZUstS člen 21, 21/1, 23, 23/1.
ugovor po izteku roka - davčna izvršba - zastaranje davčne obveznosti - s hipoteko zavarovan davčni dolg - pravni interes za pritožbo - ustavnost zakonske določbe - vrstni red poplačila - vračunavanje plačil
Davčne obveznosti, ki bi sicer absolutno zastarale in jih iz tega razloga v postopku davčne izvršbe ni več mogoče prisilno izterjevati, se še vedno lahko poplačajo, vendar pa le v sodni izvršbi na nepremičnino in pod pogojem, da so zavarovane s hipoteko na tej nepremičnini in da je bil za njihovo izterjavo še pred potekom zastaralnega roka že vložen predlog za izvršbo.
Očitke, da je 126.a člen ZDavP-2 neustaven in praktično izničuje pomen absolutnega zastaranja ter je v nasprotju z Ustavo RS ter v nasprotju z načelom zaupanja v pravo in s pravno predvidljivostjo, višje sodišče zavrača kot neutemeljene, saj je izjema iz 126.a člena ZDavP-2, ki dopušča možnost poplačila zastaranih, a predhodno s hipoteko zavarovanih davčnih obveznosti v sodni nepremičninski izvršbi, zakonsko določena in že zato ne more biti pravno nepredvidljiva in po mnenju višjega sodišča tudi ne posega v načelo enakosti in v pravico do sodnega varstva. Zastaranje namreč ne pomeni prenehanja obveznosti, temveč z zastaranjem preneha le pravica zahtevati njeno izpolnitev. Temeljno materialnopravno upravičenje upnika torej še vedno obstaja, kar pomeni, da se še vedno poplačuje obstoječa dolžnikova davčna obveznost, za katero zakon izrecno določa izjemo od prenehanja pravovarstvenega zahtevka oziroma izjemo od prenehanja pravice do izterjave.
Če pobrani znesek ne zadostuje za poplačilo posamezne vrste davka s pripadajočimi dajatvami, se davek in pripadajoče dajatve plačajo po naslednjem vrstnem redu: stroški postopka pobiranja davka, obresti, davek, denarne kazni in globe in stroški tega postopka.
ZIZ člen 41, 41/7, 62, 62/2. ZPP člen 17, 17/2, 30, 30/2, 30/2-3, 46, 47, 48.
pristojnost pravdnega sodišča - dogovor o krajevni pristojnosti po razveljavitvi sklepa o izvršbi, izdanega na podlagi verodostojne listine - uveljavljanje dogovora o krajevni pristojnosti v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine - izključna pristojnost - navezne okoliščine
Upnik je v predlogu za izvršbo v rubriki Dogovorjena krajevna pristojnost pravdnega sodišča v primeru dolžnikovega ugovora označil „S58 Okrajno sodišče v Piranu“, kot podlago za ta dogovor pa je navedel le „Pogodba“, brez navedbe njene interne številke, kot neutemeljeno navaja v pritožbi. Glede na opisano taka oznaka ni dovolj določna in opredeljena, da bi zadostila zahtevanim pogojem, saj iz nje tudi na podlagi ostalih podatkov iz predloga za izvršbo ni mogoče jasno razbrati, za katero listino gre.
Pristojnost se presodi na podlagi navedb v tožbi, skladno z drugim odstavkom 62. člena ZIZ pa se kot tožba v pravdnem postopku obravnava tudi predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, ki je bil podlaga za izdajo razveljavljenega sklepa o izvršbi. Pristojnost se torej presoja po navedbah v predlogu za izvršbo, iz predmetnega predloga pa niso razvidne nobene navezne okoliščine, ki bi kazale na potrebo po uporabi pravil o izključni pristojnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00055977
ZIZ člen 1, 17, 17/2, 17/2-1, 20a, 20a/1, 53, 53/1, 53/2, 55, 55/1, 55/1-11, 71, 71/1, 71/1-6, 71/2, 74, 74/1, 192, 193. ZN člen 42, 43, 43/1, 43/1-1, 43/1-2, 43/1-3, 43/1-4, 43/1-6. ZPP člen 7, 7/1, 212, 354/1. OZ člen 347, 356, 369.
ugovor zoper sklep o izvršbi - neposredno izvršljiv notarski zapis kot izvršilni naslov - soglasje dolžnika z neposredno izvršitvijo obveznosti - omejitev odgovornosti - uveljavljanje ničnosti izvršilnega naslova - dopolnitev razlogov - zastaranje terjatve - odlog izvršbe - nastanek nenadomestljive ali težko nadomestljive škode
Iz notarskega zapisa ne izhaja, da bi bila odgovornost B. B. za poplačilo dolga omejena zgolj na nepremičnine, nasprotno je jasno zapisano, da lahko upnik v primeru, da dolžnik (B. B.) in zastavitelj (C. d.o.o.) ne bosta izpolnjevala svojih obveznosti, izterja svojo terjatev neposredno v izvršilnem postopku s prodajo zastavljenih nepremičnin kakor tudi s prodajo drugega premičnega ali nepremičnega premoženja ali sredstev na katerem koli računu ali premoženju dolžnika. Dolžnik torej za dolg odgovarja z vsem svojim premoženjem, zato je njegov ugovor omejene odgovornosti neutemeljen, prav tako kot so neutemeljene tudi ugovorne navedbe, da je svoje jamstvo za poplačilo kreditnega razmerja izčrpal, ker so bile zastavljene nepremičnine že prodane.
Pravni red ne daje podlage za zahtevo, da bi notarski zapis moral biti opremljen s potrdilom o pravnomočnosti in izvršljivosti. Notarski zapis namreč ni odločba in učinka pravnomočnosti niti ne more pridobiti, kvaliteto izvršljivosti, ki je pogoj, da ima naravo izvršilnega naslova, pa ima, če je dolžnik v njem soglašal z njegovo neposredno izvršljivostjo in če je terjatev, ki izhaja iz notarskega zapisa, zapadla.
Izvršilni postopek ni namenjen ukinjanju izvršilnega naslova oziroma ugotovitvi njegove ničnosti, zato izvršilno sodišče ni pristojno presojati njegove pravilnosti in upniku na tej podlagi z učinkom pravnomočnosti trajno odreči pravico do izvršbe na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa.
Morebitne predhodne obremenitve nepremičnine ne preprečujejo izvršbe v korist upnika s slabšim vrstnim redom.
Oprava izvršbe zaradi poplačila upnikove denarne terjatve že po sami naravi in vsebini zmeraj predstavlja poseg v dolžnikovo premoženje, s katerim je dolžnik ob dejstvu, da obveznosti ni plačal, lahko računal že od leta 2010 dalje, ko je terjatev zapadla, oziroma vsaj od leta 2012 dalje, ko je upnik začel s postopki njene izterjave. Poseg v premoženje v okviru prisilne realizacije terjatve predstavlja le logično posledico in neločljivi ter neizogibni del vsake izvršbe, tega pa po večinskem stališču sodne prakse ni mogoče šteti kot škodo, ki bi opravičevala odlog izvršbe.
ZIZ člen 7, 7/3, 38, 38/5, 52, 52/1, 52/3, 81, 81/3, 81/4, 82, 89, 91, 294b, 294b/1, 298č. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja (2003) člen 38, 38a, 38a/1, 38a/2, 60, 60/3, 71, 71/2, 72, 73, 73/2. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (2003) člen 10, 10/1, 10/2. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (2003) tarifna številka 2, 16.
izvršba z rubežem premičnin - zahteva za odpravo nepravilnosti izvršbe - pravni interes za pritožbo - pravni interes izvršitelja za pritožbo - pristojnost pomočnika izvršitelja za opravo izvršilnih dejanj - izvršilni stroški - potrebnost izvršilnih stroškov
Ni dvoma, da lahko pomočniki izvršitelja samostojno opravijo izvršilni dejanji rubeža vozila in odvzema registrskih tablic, vendar pa smejo to v skladu z drugim odstavkom 38.a člena Pravilnika storiti šele po tem, ko je izvršitelj dolžniku vročil sklep o izvršbi, če ta predhodno še ni bil vročen (72. člen Pravilnika), in ga pozval na prostovoljno izpolnitev obveznosti (73. člen Pravilnika). V skladu s Pravilnikom mora torej izvršitelj sam priti na kraj rubeža in opraviti dejanja iz 72. in 73. člena Pravilnika, nato pa njegova prisotnost ni potrebna in lahko pomočnik izvršitelja samostojno opravi posamezna izvršilna dejanja iz drugega odstavka 38.a člena Pravilnika. Pravilnik torej nekatera opravila v okviru opravljanja izvršbe šteje za tako pomembna, da so zaupana izključno izvršitelju kot tistemu, ki mu je poverjeno opravljanje javne službe izvršitelja in ki izpolnjuje tudi z zakonom predpisane pogoje za opravljanje te javne službe, vključno z ustrezno minimalno izobrazbo, delovnimi izkušnjami, izpitom za izvršitelja in osebnostno primernostjo, tj. da je vreden javnega zaupanja. Izvedbe opravil, ki so v skladu z ZIZ in Pravilnikom zaupana izključno v opravo izvršitelju, izvršitelj ne more veljavno prenesti na svoje pomočnike, ki za izvedbo teh opravil po ZIZ in Pravilniku niso pristojni.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00055969
ZIZ člen 27, 27/1, 215, 245b. OZ člen 385, 385/1, 385/2.
zavarovanje denarne terjatve - zastavna pravica na poslovnem deležu družbenika - alternativna obveznost - izbira med alternativnimi obveznostmi - izvršba na uveljavitev nedenarne terjatve
Upnik je z vložitvijo predloga za izvršbo z označbo predmeta, s katerim naj se obveznost izpolni, izčrpal svojo pravico izbire predmeta izvršbe, dolžnik pa ga je kot nesporno prav tako obvestil o svoji izbiri, da izpolni nedenarno terjatev, zato upnik nima upravičenja predlagati zavarovanja z namenom zavarovanja denarne terjatve po istem izvršilnem naslovu, kot je že predlagal izvršbo. Izvršilni naslov je v tem smislu, ker je obveznost postala enostavna, nedenarna, namreč že izčrpan.
Maksimalno trajanje odloga izvršbe je zakonsko omejeno, pri čemer je trajanje opredeljeno glede na razlog, ki je podlaga odloga izvršbe. Odlog je začasna rešitev, da se prepreči pretirana trdota takojšnje izvršbe, ne more pa postati dolgotrajna rešitev, saj bi s tem bila pretirano omejena upnikova pravica do učinkovite izvršbe.
fikcija vročitve - pogoji za vrnitev v prejšnje stanje
Za nastop fikcije vročitve ni bistveno, ali in kdaj se je dolžnica s pisanjem dejansko seznanila, ampak le, ali so izpolnjeni pogoji, ki jih za nastop fikcije določa zakon, torej da je bilo dolžnici obvestilo o prispelem pisanju puščeno v poštnem predalu skladno z drugim odstavkom 139.b člena ZPP in da pisanja v 15-dnevnem roku ni dvignila. Ti pogoji pa so bili v obravnavanem primeru izpolnjeni. Na pravilnost vročitve ne vpliva dejstvo, da je pošta dolžnici odpovedala uporabo poštnega predala. Prav tako ni bistveno, da je bilo pisanje, ki je bilo dolžnici predhodno puščeno v poštnem predalu, po zaprtju poštnega predala vrnjeno sodišču. Vročitev sklepa o izvršbi je bila namreč pravilno opravljena že pred zaprtjem poštnega predala in je že takrat veljavno nastopila fikcija vročitve. Do odpovedi uporabe poštnega predala in vrnitve sklepa o izvršbi sodišču je namreč prišlo po izteku ugovornega roka, zaradi česar ravnanje pošte ni v ničemer vplivalo na možnost dolžnice, da bi se, če bi sledila svoji zakonski obveznosti redno prazniti poštni predal (prvi odstavek 139.b člena ZPP), s sklepom o izvršbi seznanila dovolj zgodaj, da bi zoper sklep o izvršbi lahko vložila pravočasen ugovor.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - standard obrazloženosti ugovora - potrošniška kreditna pogodba - ugovor nevednosti
Ker dolžnici glede na skope upnikove trditve ne moreta vedeti, kaj zajema s strani upnika naveden skupni znesek in če so ustrezno upoštevana vsa njuna zatrjevana delna plačila, se do višine zatrjevanega dolga tudi ne moreta bolj konkretno opredeliti. Pri tem zaradi posebnosti postopka upniku niti ni bilo treba priložiti verodostojne listine, na katero se sklicuje, kar dodatno zmanjšuje možnosti dolžnic za obrazloženo ugovarjanje zatrjevanemu dolgu.