ZIZ člen 53. ZJSRS člen 21a, 21č, 21d, 21f, 28. ZZZDR člen 105, 106.
družinska skupnost - skupno gospodinjstvo - pravica do nadomestila preživnine - Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije kot upnik - neutemeljen ugovor zoper sklep o izvršbi
Položaja, ko pride do (začasne) ponovne vzpostavitve družinske skupnosti, v kateri starša dejansko izvajata skupno vzgojo in varstvo otrok ter preživljata otroke v okviru skupnega gospodinjstva, ni mogoče primerjati s položaji, ki jih, sklicujoč se na sklep VSM I Ip 568/2017 z dne 10. 8. 2017, izpostavlja dolžnik, na primer s prenehanjem rednega šolanja po dopolnjenem 18. letu, dopolnjenim 26. letom starosti ali sklenitvijo zakonske zveze. V teh primerih namreč po zakonu preneha sama pravica do preživljanja, zaradi česar sodna odločba ali sodna poravnava, s katero je bila določena preživnina, izgubi lastnost izvršilnega naslova. Ob ponovni vzpostavitvi družinske skupnosti staršev in mladoletnega otroka pa ne preneha otrokova pravica do preživljanja temveč nastopi položaj, ko se ta pravica v času trajanja družinske skupnosti in preživljanja otroka v okviru skupnega gospodinjstva dejansko izvršuje na drug način. Ob morebitnem ponovnem razpadu družinske skupnosti, ko preneha tudi preživljanje otroka v okviru skupnega gospodinjstva, tako že izdani izvršilni naslov še dalje predstavlja podlago za izterjavo preživninskih terjatev in tudi podlago za priznanje pravice do nadomestila preživnine, če so za to izpolnjeni pogoji, ki jih določa ZJSRS.
izvršilni naslov - začasna sodna poravnava - prenehanje veljavnosti sodne poravnave - predmet postopka - dogovor o načinu plačevanja - plačevanje preživnine - zapadlost preživninske obveznosti - načelo formalne legalitete
Ker je bila s sodno poravnavo I N 10/2019 predhodno sklenjena sodna poravnava IV P 119/2017 spremenjena, sodna poravnava IV P 119/2017 ne predstavlja več veljavnega izvršilnega naslova za izterjavo preživninskih terjatev v razmerju do dolžnice.
IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00070201
ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272/2-1, 272/2-2, 272/2-3. SPZ člen 25, 32, 33.
regulacijska začasna odredba - ugovor zoper začasno odredbo - soposest - motenje soposesti - trditveno in dokazno breme upnika
Upnika sta na dolžničini nepremičnini zahtevala varstvo njune soposesti. Sodišče v takih primerih daje varstvo glede na zadnje stanje posesti in nastalo motenje. V takih primerih je na upniku trditveno in dokazno breme, da dokaže, da je bil pred motenjem posestnik stvari, da je bila posest res motena, da jo je motila nasprotna stranka in še, da njeno dejanje res pomeni motenje – da je samovoljno in protipravno.
ZIZ člen 34, 34/3, 55, 55/1, 55/1-7.. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
novo izvršilno sredstvo - izvršba z rubežem denarnih sredstev pri organizacijah za plačilni promet - ponovna dovolitev izvršbe z rubežem denarnih sredstev pri organizacijah za plačilni promet - spremenjene okoliščine - pravica do izjave
Dejstvo, da je bila s sklepom o izvršbi z dne 11. 6. 2015 že dovoljena izvršba na dolžnikova denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet, nato pa jo je sodišče s sklepom z dne 14. 10. 2020 ustavilo, ne pomeni ovire za izdajo izpodbijanega sklepa. S ponovno dovolitvijo izvršbe na dolžnikova denarna sredstva organizacijah za plačilni promet pa tudi ni kršena prepoved ponovnega odločanja.
Pritožbeno ni sporno, da ima dolžnik zdaj odprt nov račun pri A. banki d.d..
To dejstvo pomeni spremenjeno okoliščino, na podlagi katere je s stopnjo verjetnosti mogoče sklepati na uspešnost izvršbe. V takšnem primeru pa je ponovna dovolitev izvršbe s sredstvom izvršbe, s katerim je bila izvršba v istem izvršilnem postopku že ustavljena, dopustna.
izročitev nepremičnin - nezakonita javna dražba - rok za plačilo kupnine - rok za izpraznitev
V pritožbi očitano ravnanje kupca, ki naj bi z obljubo nagrad vplival na druge potencialne kupce nepremičnine in s tem oškodoval upnike, pa ne pomeni kršitve pravil o dražbi, zaradi katere bi lahko dolžnik zahteval razveljavitev sklepa o izročitvi nepremičnine, sklepa o domiku ter javne dražbe. Odločitev za sodelovanje na dražbi in nakup nepremičnine je svobodna izbira posameznika, kakor tudi odločitev, da iz kakršnegakoli razloga k draženju ne pristopi. Z izvedbo spletne javne dražbe je bilo omogočeno sodelovanje vsem zainteresiranim kupcem, brez lokacijskih omejitev in z anonimno prijavo, kar samo po sebi minimalizira možnosti dogovarjanja in izsiljevanja med dražitelji na javnih dražbah. Trditve dolžnika o škodljivem ravnanju kupca so tako lahko kvečjemu podlaga za njegovo odškodninsko odgovornost, ne pa razveljavitev javne dražbe, ki je bila opravljena na zakonsko predpisan način.
ugovor zoper sklep o izvršbi - pravica do izjave v postopku - vročanje vloge v odgovor - seznanitev s pisanjem - učinkovita obramba - procesno gradivo - ustavna procesna jamstva - opredelitev do strankinih navedb
Pravica do izjave ni le sredstvo za čim bolj popolno razjasnitev spornih vprašanj, pač pa (kot izraz spoštovanja človekove osebnosti in zahteve po enakopravni obravnavi strank v postopku pred sodiščem) tudi sredstvo, ki stranki omogoča, da se izjavi o vseh upoštevnih vidikih zadeve, ki posega v njene interese, in ji s tem daje možnost, da vpliva na odločitev sodišča. V ugovornem postopku, ki je kontradiktorni postopek, mora biti vsaki stranki tudi omogočeno, da se opredeli do navedb in dokazov nasprotne stranke ter sploh o celotnem procesnem gradivu, ki lahko vpliva na odločitev sodišča.
ZIZ člen 15, 38, 38/6, 38/8, 38/9, 43, 43/1, 43/3. ZPP člen 343, 343/4, 365, 365/1, 365/1-1.
izvršilni postopek - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - umik predloga za izvršbo - ustavitev izvršbe - ustavitev izvršilnega postopka - konec izvršilnega postopka - pravni interes za vložitev ugovora zoper sklep o izvršbi - nedovoljena pritožba - pravni interes za pritožbo
Pri presoji pravnih učinkov ustavitve izvršilnega postopka je treba upoštevati, da ustavitev postopka v primeru, ko o pravnih sredstvih dolžnika še ni bilo odločeno in torej postopek odločanja o teh pravnih sredstvih še ni končan, pomeni zgolj prenehanje opravljanja neposrednih dejanj izvršbe. Za nadaljnjo izvršbo namreč zaradi umika predloga za izvršbo ni več podlage. Ustavitve izvršilnega postopka zato ne gre enačiti s koncem izvršilnega postopka. Ta se konča šele takrat, ko stranke in drugi udeleženci ne morejo več opravljati procesnih dejanj. Sklep o ustavitvi postopka v takem primeru učinkuje enako, kot če bi sodišče s sklepom izrecno ustavilo le izvršbo, za kar se v pritožbi zavzema dolžnik. Izdaja sklepa o ustavitvi izvršilnega postopka zato ne pomeni ovire za odločanje o ugovoru dolžnika, izvršilni postopek pa se v takšnem primeru konča šele potem, ko je pravnomočno odločeno o vseh pravnih sredstvih. To pa pomeni, da bo moralo sodišče prve stopnje v nadaljevanju ne glede na izdani sklep o ustavitvi postopka odločiti tudi o dolžnikovem ugovoru. Če je bila pred ustavitvijo postopka izvršba že (delno) opravljena, bi bila z odrekom pravnega interesa za ugovor dolžniku odvzeta možnost za nasprotno izvršbo, saj bi bilo treba ugovor zavreči, sklep o izvršbi pa bi posledično ostal v veljavi in postal pravnomočen. Prav tako dolžniku ni mogoče odreči pravnega interesa za meritorno odločitev o ugovoru, če so mu bili s sklepom o izvršbi v plačilo naloženi stroški upnika. Z nastopom pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi ta namreč v stroškovnem delu predstavlja izvršilni naslov zoper dolžnika, na podlagi katerega bi upnik lahko predlagal novo izvršbo. Nenazadnje pa bi bil dolžnik, če bi se njegov ugovor, vložen še pred umikom predloga za izvršbo, izkazal za utemeljen, (lahko) upravičen tudi do povrnitve ugovornih stroškov. Ker torej odločitev o ustavitvi postopka ne preprečuje (meritornega) odločanja o dolžnikovem ugovoru, pravni učinki sklepa o ustavitvi postopka (tj. prenehanje opravljanja neposrednih dejanj izvršbe) pa so dolžniku v korist in zase ugodnejše rešitve zadeve z obravnavano pritožbo ne more doseči, dolžnik nima pravnega interesa za pritožbo zoper izpodbijani sklep. Pritožbeno sodišče je zato njegovo pritožbo kot nedovoljeno zavrglo (1. točka 365. člena v zvezi s četrtim odstavkom 343. člena ZPP in 15. členom ZIZ).
odlog izvršbe na predlog tretjega - odlog izvršbe iz posebno upravičenih razlogov - izpraznitev in izročitev nepremičnine, v kateri dolžnik živi - ugovor tretjega - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s priposestvovanjem - pogoji za odlog izvršbe - izkaz verjetnosti lastninske pravice - izkaz verjetnosti pravice, ki preprečuje izvršbo - verjeten izkaz predpostavk za odlog izvršbe - kršitev pravice do izjave v postopku
V primeru kot je obravnavani, ko tretji zatrjujejo, da imajo na nepremičnini, ki je predmet izvršbe, lastninsko pravico, sicer od njih ni mogoče pričakovati aktivnosti v smeri iskanja drugega stanovanja. Že iz tega razloga bi sodišče prve stopnje moralo glede na trditve tretjih primarno ugotavljati ali so izpolnjeni pogoji za odlog izvršbe po drugem odstavku 73. člena ZIZ. Smiselna uporaba določila drugega odstavka 71. člena ZIZ pride v poštev, če sodišče ugotovi, da tretji svoje (v tem primeru lastninske) pravice ni izkazal za verjetne, zatrjuje pa, da je nepremičnina njegov dom.
predlog dolžnika za drugo izvršilno sredstvo - dokazno breme dolžnika - test sorazmernosti
Dolžnik, ki predlaga dovolitev izvršbe na drugo nepremičnino na podlagi določb 169. člena ZIZ, mora, da bi sodišče njegovemu predlogu lahko ugodilo, v skladu s četrtim odstavkom 169. člena ZIZ izkazati tudi verjetnost, da bo terjatev poplačana s prodajo te nepremičnine, in sicer že v predlogu, s katerim predlaga dovolitev izvršbe na drugo nepremičnino.
ZIZ člen 15, 17, 20, 20/1, 20/2, 20/3, 20a, 20a/3, 20a/4, 20a/5. ZPP člen 307, 307/2.
sodna poravnava - izvršljivost sodne poravnave - zapisnik o sodni poravnavi - zapadlost celotne terjatve - dokazovanje zapadlosti terjatve - pogoj - javna listina - po zakonu overjena zasebna listina - pravnomočna odločba, izdana v pravdnem postopku - načelo formalne legalitete - izpolnitev denarne obveznosti - dokazilo o plačilu
V primeru terjatve, ki izvira iz sodne poravnave in katere zapadlost ni odvisna od poteka roka, temveč od drugega dejstva, ki je navedeno v sodni poravnavi (torej od izpolnitve določenega pogoja), ZIZ ne vsebuje posebnih določb. Mogoče pa je povzeti, da sama sklenjena sodna poravnava nikakor ne zadošča za ugotovitev, da je izpolnjen bodoči pogoj, za katerega ob sklenitvi sodne poravnave ni moglo biti znano, da bo izpolnjen. Ker torej sklenjena sodna poravnava ne dokazuje, da je izpolnjen v njej določen pogoj, je za dokazovanje zapadlosti terjatve treba izhajati iz že navedenega drugega odstavka 20. člena ZIZ. Če stranki sodne poravnave ne bosta nastopa pogoja ugotovili s sodno poravnavo (novo), bo moral upnik uresničitev takšnega pogoja dokazati bodisi z javno listino bodisi s pravnomočno sodbo. Nikakor pa za izvršljivost od pogoja odvisne zapadlosti terjatve ne bo zadoščala sodna poravnava s katero je bil za zapadlost dogovorjen odložni pogoj.
Upnik je na podlagi sodne poravnave predlagal izvršbo za celotno s sodno poravnavo dogovorjeno (obročno) obveznost, ki naj bi zapadla s tem, ker je bil dolžnik v zamudi z dvema zaporednima mesečnima obrokoma. Za zapadlost celotne dogovorjene vsote, ki je odvisna od uresničitve odložnega pogoja (zamuda s plačilom dveh zaporednih mesečnih obrokov), sama sklenjena sodna poravnava ne zadošča. Ker pa upnik zapadlosti celotne dolžnikove obveznosti ni dokazal niti z javno listino niti s pravnomočno sodbo, je treba ugotoviti, da je dokazal, da sta zapadla samo dva dogovorjena mesečna obroka po 100 EUR – zapadlost teh dveh obrokov je odvisna zgolj od poteka časa in je razvidna iz sklenjene sadne poravnave.
vročitev izvršilnega naslova - potrdilo o izvršljivosti odločbe - dovolitev izvršbe - dom dolžnika
Dolžnik v izvršilnem postopku ni upravičen uveljavljati kršitev, storjenih v postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov.
Vprašanje (pravilne) vročitve izvršilnega naslova, ki ga izpostavlja pritožba, je vprašanje, ki se nanaša na utemeljenost izdaje potrdila o izvršljivosti izvršilnega naslova oziroma na pravilnost izdanega potrdila o izvršljivosti.
Dolžnik bi lahko razveljavitev potrdila o izvršljivosti predlagal v postopku, v katerem je bil izvršilni naslov izdan.
Upnik pri izbiri sredstev in predmetov izvršbe ni omejen glede na višino terjatve, sodišče pa dovoli izvršbo za poplačilo denarne terjatve s tistim sredstvom in na tistih predmetih, ki so navedeni v predlogu za izvršbo (prvi odstavek 34. člena ZIZ). Zakon tudi ne določa najnižjega zneska terjatve, za izterjavo katere bi bilo dopustno dovoliti izvršbo na nepremičnino, ki v naravi predstavlja dolžnikov dom. V ZIZ glede nepremičnin, ki so dolžnikov dom, tudi ni določeno, da bi te morebiti bile izvzete iz izvršbe ali da bi bila izvršba nanje omejena.1 V fazi dovolitve izvršbe zato ni pomembno, ali so predmet izvršbe nepremičnine, ki so dolžnikov dom.
ZPP člen 7, 150, 150/1, 212, 332a, 332b, 332c, 332c/2, 332d, 337, 337/1. ZIZ člen 15.
pravica do pregleda in prepisovanja spisa - tajni podatki - dostop do tajnih podatkov - izvršilni postopek pravnomočno končan - pravica do poštenega postopka - varstvo tajnih podatkov - razkritje zaupnih dokumentov - zadostna trditvena podlaga - tehtanje pravic v koliziji
Sodišče pri odločanju o tem, ali bo dopustilo vpogled v vloge in listine, ki so jih stranke priložile vlogam, ki vsebujejo tajne podatke, tehta med na eni strani spoštovanjem poštenosti sodnega postopka na drugi strani pa varstvom tajnih podatkov. To pa pomeni, da mora stranka, ki zahteva vpogled v listine, ki vsebujejo tajne podatke, postaviti trditve, iz katerih izhaja ustrezen interes za spoštovanje poštenosti sodnega postopka, ki jih je potem mogoče tehtati z varstvom tajnih podatkov.
V oceni možnih škodljivih posledic zaradi morebitnega razkritja tajnih podatkov, ki jih vsebuje ugovor zoper sklep o izvršbi z dne 10. 7. 2017 – dokument Državnega odvetništva RS št. 1, je navedeno, da so podatki v navedenem dokumentu določeni kot tajni s stopnjo tajnosti »ZAUPNO«, ker bi njihovo razkritje nepoklicani osebi lahko razkrilo (1) naziv, ki ga Slovenska obveščevalno-varnostna agencija uporablja za materialno in finančno poslovanje, ter (2) identifikacijske podatke uradnih oseb Slovenske varnostno-obveščevalne agencije. V oceni možnih škodljivih posledic zaradi morebitnega razkritja tajnih podatkov, ki jih vsebuje pritožba z dne 11. 9. 2018 zoper sklep z dne 3. 9. 2018 – dokument Državnega odvetništva RS št. 2, pa je navedeno, da so podatki v dokumentu označeni s stopnjo tajnosti »INTERNO«, ker bi njihovo razkritje nepoklicani osebi lahko škodovalo delovanju in izvajanju nalog dolžnice. Upnikova trditev v prošnji z dne 23. 12. 2021, da dostop do vseh listin, ki tvorijo spis te izvršilne zadeve, tudi tistih dveh, ki sta bili, ker ju je dolžnica označila s stopnjama tajnosti »ZAUPNO« oziroma »INTERNO«, iz spisa odstranjeni, potrebuje zaradi urejanja svojih pravic v povezavi s postopki procesa, je pavšalna in nedoločna, saj iz nje ni mogoče razbrati, za kateri konkretni proces se mora upnik seznaniti tudi z vsebino navedenih dokumentov Državnega odvetništva RS, označenih s stopnjama tajnosti »ZAUPNO« oziroma »INTERNO«.
Sodišče prve stopnje je skrbno tehtalo na eni strani škodljive posledice, ki bi jih imelo razkritje tajnih podatkov, na drugi strani pa upnikovo pravico do vpogleda v dokumenta, ki vsebujeta tajne podatke. Pri tem pa je pravilno ugotovilo, da upnik ni izkazal konkretne koristi, ki bi jo imel, če bi se njegovi prošnji ugodilo, zaradi česar njegova pravica do vpogleda v oba dokumenta, ki vsebujeta tajne podatke, ne prevlada nad varstvom tajnih podatkov.
OZ člen 395, 395/1. ZIZ člen 53, 53/2, 53/3, 55, 55/1, 55/1-8, 55/2, 57, 58.
solidarna obveznost - obrazložen ugovor dolžnika - relevantni ugovorni razlogi - delno plačilo dolga
V skladu s prvim odstavkom 395. člena OZ vsak dolžnik solidarne obveznosti odgovarja upniku za celo obveznost in lahko upnik zahteva njeno izpolnitev od kogar hoče, vse dotlej, dokler ni popolnoma izpolnjena; vendar pa obveznost preneha, ko jo en dolžnik izpolni, in so vsi dolžniki prosti. Navedeno pomeni, da če sta obveznost solidarnih dolžnikov po izvršilnem naslovu morebiti (v celoti ali delno) že izpolnila A. A. in B. B., je dolžnica v obsegu, v katerem je upnik že prejel plačilo, prosta svoje obveznosti.
sodni penali - nedenarna obveznost, določena v sodni poravnavi
Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu pravilno ugotovilo, da nedenarna obveznost, katere spoštovanje si dolžnica prizadeva doseči s sodnimi penali, pomeni trajno obveznost dolžnika, da se vzdrži s poravnavo prepovedanih dejanj. Takšnega namena pa v okviru instituta sodnih penalov ni mogoče doseči. Pri obveznostih, pri katerih se mora dolžnik trajno vzdržati določenega ravnanja, namreč izpolnitve obveznosti zaradi same narave obveznosti ni mogoče doseči z določitvijo roka, v katerem naj dolžnik obveznost izpolni, kot je to predvideno v prvem odstavku 269. člena OZ in kot je v svojem predlogu predlagala upnica. V določbi 269. člena OZ, ki izrecno predvideva plačilo sodnih penalov za vsak dan (ali drugo časovno enoto) zamude, pa tudi ni predvidena določitev sodnih penalov za primere drugih kršitev, kot je zamuda z izpolnitvijo obveznosti. V OZ tako tudi ni podlage, da bi se plačilo sodnih penalov določilo za vsak dan, ko dolžnik krši prepoved (za kar si, kot izhaja iz obrazložitve njenega predloga, dejansko prizadeva upnica).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VSL00066654
ZIZ člen 15, 17, 17/2-1, 226. ZPP člen 287, 412, 412/2.
razmerja med starši in otroki - določitev stikov s sodno poravnavo - stik otroka s staršem - osebni stiki z otrokom - telefonski stiki z otrokom - izvršilni naslov za prisilno izvršitev stikov - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - zavračanje stikov - obveznost starša na pripravo stikov - trditveno in dokazno breme - vezanost sodišča na izvršilni naslov - največja korist otroka - zavrnitev dokaznih predlogov - pravica stranke do izvedbe predlaganih dokazov - pravica do enakega varstva pravic v postopku - kontradiktornost izvršilnega postopka
Vsak od roditeljev si mora prizadevati za izvedbo stikov, zato mora vsak od staršev ne samo opustiti vse, kar otežuje ali onemogoča otrokove stike, temveč je zavezan tudi k aktivnemu ravnanju. Izvajanje sodne odločbe o stikih mora biti zato, ko ni komunikacije med staršema, strogo in dosledno ter ne sme puščati praznin, pri katerih bi lahko prihajalo do odmika obveznosti, določene v izvršilnem naslovu. Namen odločbe o stikih, ki predstavlja tako pravico otroka kot pravico starša, je zato v spoštovanju določenih stikov. Do takrat, dokler izvršilni naslov ni spremenjen, razveljavljen ali izrečen za ničnega, velja in je izvršilno sodišče pri njegovem izvrševanju nanj vezano.
Dolžnici najprej pritožbeno sodišče odgovarja, da se pri izvrševanju odločbe o stikih ne more in ne sme ponovno ugotavljati, ali so v izvršilnem naslovu določeni stiki v korist otrok, saj bi se s tem poseglo v sam izvršilni naslov. Dolžnost starša, pri katerem sta otroka je, da otroka pripravi na uspešno izvajanje stikov in je tako zavezan k aktivnemu ravnanju. Tudi v primeru, če bi se otroka upirala stikom z drugim roditeljem, s katerim ne živita, se to v izvršilnem postopku ne more upoštevati na način, kot si ga predstavlja dolžnica. Pri izvrševanju odločbe o stikih tako ni mogoče slediti vsakokratnim željam otrok, saj je končni cilj določitve stikov zdrav in vsestranski razvoj otrokove osebnosti in ta cilj gotovo pretehta nad morebitnim trenutnim zadovoljstvom otrok z izvajanjem stikov v zmanjšanem ali drugačnem obsegu oziroma ob upoštevanju njunih želja. Za izvršilno sodišče je zato bistvena ugotovitev, ali se izvršilni naslov izvršuje tako, kot se glasi oziroma ali je dolžnica s trditvami in dokazi v ugovoru zoper sklep o izvršbi (in ne v kasnejših vlogah) zadostila trditvenemu in dokaznemu bremenu o tem, da je storila vse, da otroka pripravi na stik, pa ga otroka zavračata. Že Vrhovno sodišče RS je v svoji odločbi poudarilo, da tisti od staršev, ki izvršuje stike, mora opustiti vse, kar otežuje varstvo in vzgojo otroka. Tisti od staršev, pri katerem pa otrok živi in je v njegovem varstvu in vzgoji, pa mora opustiti vse, kar otežuje ali onemogoča otrokove stike. Zato si mora prizadevati za ustrezen odnos otrok do stikov z drugim od staršev.
pravica do izjave - dokazni predlog za zaslišanje priče - (ne)izvedba dokaza z zaslišanjem
Šele na podlagi ustrezne izvedbe dokazov, ki jih je za dokazovanje sklenjenega dogovora predlagal dolžnik, ter nasprotnih dokazov, ki sta jih v dokaz navedb, da takšnega dogovora ni bilo, predlagala upnika, bi namreč sodišče prve stopnje na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka (8. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ) lahko sprejelo zaključek, ali dejstvo glede sklenitve dogovora o odložitvi plačila šteje za dokazano ali ne. Pri tem pa vnaprejšnje prepričanje sodišča, da bo priča potrdila navedbe dolžnika, ne predstavlja utemeljenega in ustavno dopustnega razloga za zavrnitev izvedbe dokaza z zaslišanjem te priče. Dokaz z zaslišanjem priče, ki je ključen za dokazovanje pravno pomembnih dejstev, na katera dolžnik opira svoj ugovor, je sodišče dolžno izvesti, šele po zaslišanju priče pa lahko opravi dokazno oceno izvedenega dokaza, oceni in ustrezno obrazloži, ali priči verjame ali ne, in ta dokaz skupaj z drugimi dokazi ustrezno upošteva pri ugotavljanju resničnosti zatrjevanih dejstev skladno z določbami 8. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.
vpliv potrjene prisilne poravnave na izvršilni postopek - poenostavljena prisilna poravnava - posodobljen seznam terjatev - trditveno in dokazno breme
V primeru poenostavljene prisilne poravnave dolžnik v posodobljenem seznamu terjatev sam navede in obljubi poplačilo izrecno določenih terjatev v točno določenem obsegu. Zato za terjatev, ki ni v celoti oziroma izrecno zajeta v posodobljenem seznamu terjatev, pravnomočno potrjena poenostavljena prisilna poravnava ne učinkuje, oziroma se poenostavljena prisilna poravnava po obsegu učinkovanja na terjatve razlikuje od (navadne) prisilne poravnave.
izpraznitev in izročitev nepremičnin - deložacija - ugovor nesorazmernosti - prosta izbira sredstev izvršbe - preklic javne dražbe - stroški - potrebnost izvršilnih stroškov - stroški hrambe - odprava nepravilnosti pri opravljanju izvršbe - ravnanje izvršitelja - odstranitev premičnih stvari
ZIZ upniku kot gospodarju postopka skladno z načelom dispozitivnosti omogoča prosto izbiro izvršilnih sredstev, dokler terjatev ni v celoti poplačana, pri tem pa ne določa spodnje meje terjatve, za izterjavo katere bi bilo dopustno dovoliti izvršbo na premičnine. Ob tem je treba še pojasniti, da se izvršba dovoli in opravi v obsegu, ki je potreben za poplačilo terjatve. Prav tako mora izvršitelj na ravnovesje med terjatvijo in vrednostjo stvari paziti pri opravi rubeža, saj zarubi le toliko stvari, kolikor je potrebno za poplačilo upnikove terjatve in izvršilnih stroškov.
Kljub temu, da sta dolžnika dva, je treba upoštevati, da je bilo nadaljevanje izvršbe dovoljeno le na premičnine prve dolžnice in da je tudi ugovor zoper sklep o nadaljevanju vložila le prva dolžnica, zato se tudi upničin odgovor na ugovor nanaša le na prvo dolžnico, ki je zato edina zavezana povrniti stroške tega odgovora.
Prodaja zarubljenih stvari se sme opraviti šele po pravnomočnosti sklepa o izvršbi. Dražbo je izvršitelj razpisal za prodajo premičnin, ki jih je ob opravi deložacije odstranil iz nepremičnine in jih dal odpeljati v hrambo. Te premičnine torej še niso bile niti zarubljene in jih že iz tega razloga še ni mogoče prodajati z namenom poplačila stroškov izvršilnega postopka, poleg tega izvršba za poplačilo stroškov postopka z rubežem in prodajo teh premičnin takrat še ni bila pravnomočno dovoljena in prodaja tudi iz tega razloga še ni bila mogoča oziroma je bila dražba razpisana preuranjeno. Če pa je izvršitelj s prodajo odpeljanih in shranjenih premičnin želel poplačevati stroške njihove hrambe, višje sodišče opozarja na določbo 223. člena ZIZ, po kateri prodajo teh stvari na dolžnikove stroške dovoli sodišče po uradni dolžnosti, za prodajo pa se uporabljajo določbe tega zakona o izvršbi na premičnine (torej tudi pogoj pravnomočnosti dovolitve prodaje pred razpisom dražbe). Iz spisa ni razvidno, da bi sodišče po uradni dolžnosti že dovolilo prodajo za poplačilo stroškov hrambe, še toliko manj, da bi bila dovolitev prodaje že pravnomočna.
Dolžnica v zahtevi podaja obširno grajo postopanja udeležencev pri in po deložaciji. Glede na to, da je bila deložacija že izvedena, nepremičnina pa izpraznjena in izročena upnici, je postopek z izterjavo nedenarne terjatve že končan, pravne posledice so že nastopile in morebitna ugotovitev napačnega ravnanja do preprečitve nadaljnjih zatrjevanih napačnih ravnanj pri opravi deložacije ne more več privesti.
Izvršitelj mora dejanja opravljati s skrbnostjo dobrega strokovnjaka in na način, s katerim se najhitreje in najbolj učinkovito doseže izvršitev dolžnikove obveznosti, pri čemer mora spoštovati dostojanstvo dolžnika, članov njegovega gospodinjstva in drugih oseb ter jim ne sme povzročiti nepotrebne škode ter stroškov. Izvršba za izpraznitev in izročitev opravi tako, da izvršitelj izroči nepremičnino v posest upniku, potem ko iz nje odstrani osebe in stvari, izvršilna dejanja za odstranitev ljudi in stvari iz nepremičnine pa lahko prične opravljati, če je zagotovil vse potrebno za njihovo opravo (delovno silo, prevozno sredstvo in prostor za hrambo). Določiti mora čas odstranitve in o tem obvestiti upnika in dolžnika. Osebe, ki se nahajajo v nepremičnini, mora skupaj z njihovim imetjem iz nepremičnine odstraniti, če je potrebno, tudi s pomočjo policije.
Izpraznitev nepremičnine že smiselno predpostavlja, da se iz nepremičnine odstranijo dolžnikove premičnine. Te se izročijo dolžniku, če ta ni navzoč, pa odraslemu članu njegovega gospodinjstva ali njegovemu pooblaščencu. Če pri izvršilnih dejanjih ni nikogar, kateremu se smejo stvari izročiti, ali če jih ti nočejo sprejeti, se stvari izročijo na stroške dolžnika v hrambo nekomu drugemu.
Stroški hrambe premičnin, ki jih izvršitelj ob deložaciji odpelje iz nepremičnine, niso stroški upnice, ki bi jih upnica lahko utemeljeno priglasila kot nadaljnje izvršilne stroške, zato jih dolžnica ni dolžna povrniti upnici, kot ji je to materialnopravno zmotno naloženo z izpodbijanim sklepom.
nadaljevanje izvršbe - novi zemljiškoknjižni lastnik kot (hipotekarni) dolžnik - ugovor priposestvovanja lastninske pravice
Sodišče mora zatrjevana dejstva preizkusiti z vidika vseh pravnih podlag, ki bi lahko prišle v poštev pri presoji utemeljenosti zahtevkov oziroma ugovorov strank. Pri tem ni vezano na pravno podlago, na katero se sklicujejo stranke (tretji odstavek 180. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), ampak je dolžno samostojno ugotavljati, ali zatrjevano dejansko stanje ustreza zakonskemu dejanskemu stanu katerekoli izmed za obravnavani primer v poštev prihajajočih pravnih norm. Čeprav se hipotekarni dolžnik v ugovoru ni izrecno skliceval na pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem ter na v zvezi s tem relevantne določbe SPZ, bi moralo sodišče prve stopnje glede na podane ugovorne navedbe utemeljenost ugovora in vprašanje, ali v izvršilnem postopku pridobljena hipoteka upnika učinkuje zoper hipotekarnega dolžnika in ali ima upnik pravico, da v izvršilnem postopku svojo terjatev poplača iz zadevne nepremičnine, presoditi tudi s tega vidika.
Po ustaljeni sodni praksi se upravičenost do oprostitve plačila sodne takse presoja brez upoštevanja prostovoljno prevzetih obveznosti, administrativnih in sodnih prepovedi (denarnih izvršb) ter se tovrstne obveznosti, ki obremenjujejo dolžnikovo plačo, ne odštevajo pri ugotavljanju njegovega mesečnega razpoložljivega dohodka.