ustavitev izvršbe - poplačilo terjatve - pritožba upnika - zahteva upnika za povrnitev stroškov - zamudne obresti - vsebina izvršilnega naslova
Odločanje izvršilnega sodišča o dolžnosti plačevanja zakonskih zamudnih obresti od zapadlosti glavnice do plačila bi namreč predstavljalo odločanje o materialno pravni obveznosti dolžnika, kar v primeru izvršbe na podlagi izvršilnega naslova ni v pristojnosti izvršilnega sodišča.
URS člen 155. ZIZ-J člen 18, 18/2. ZIZ-L člen 29. ZIZ člen 74, 74/7.
odlog izvršbe - odlog izvršbe na predlog upnika - trajanje odloga - časovna veljavnost predpisov - učinkovanje za nazaj - sprememba zakona tekom postopka - časovna omejitev in omejitev števila odlogov - prepoved povratne veljave pravnih aktov
Predhodno odložene izvršbe na podlagi predloga upnika, o kateri je bilo odločeno na podlagi prej veljavnih določil (ZIZ-J), ni mogoče presojati po spremenjenih določbah ZIZ, ki so vstopile v veljavo šele 25. 3. 2018 (ZIZ-L).
ugovor tretjega - ugovor dolžnika - novi zemljiškoknjižni lastnik kot (hipotekarni) dolžnik - procesni položaj hipotekarnih dolžnikov v izvršilnem postopku - napotitev na pravdo - pravda za ugotovitev nedopustnosti izvršbe - impugnacijski ugovor
Dolžnik je postal lastnik obremenjene nepremičnine ter s tem pridobil položaj hipotekarnega dolžnika. Hipotekarni upnik ima kljub spremembi lastnika obremenjene nepremičnine pravico zahtevati poplačilo svoje terjatve iz vrednosti s hipoteko obremenjene nepremičnine. Ustavno sodišče RS se je izreklo, da lahko hipotekarni dolžnik zavaruje svoj takšen položaj v razmerju do hipotekarnega upnika v izvršilnem postopku le kot dolžnik z uveljavljanjem materialnopravnih ugovorov. Tega s položajem tretjega v izvršilnem postopku in z ugovorom tretjega ne more doseči. Če je priposestvovanje nastopilo pred pridobitvijo prisilne hipoteke, je to lahko razlog, da obveznost ni prešla na dolžnika, to pa je tudi ugovorni razlog novega dolžnika zoper pravno nasledstvo. Iz tega razloga hipotekarnega dolžnika ni mogoče šteti kot tretjega.
Ugovor tretjega lahko vloži le tisti, ki ni stranka postopka (torej to ni pravno sredstvo dolžnika). Dolžnik lahko začne pravdo na ugotovitev nedopustnosti izvršbe v primeru, če je sodišče o ugovoru odločalo na podlagi dejstev, ki so med strankama sporna in se nanašajo na samo terjatev. Sodna praksa dopušča začetek pravde na nedopustnost izvršbe tudi v primeru, ko je dolžnik v ugovoru uveljavljal impugnacijski razlog (npr. da terjatev ni prešla na izvršilnega dolžnika), to je tistih, ki kljub obstoju terjatve preprečujejo izvršbo, če ti vsaj posredno zadevajo samo terjatev.
dopustnost pritožbe zoper sklep, s katerim se zavrne zahteva za izločitev sodnika - nepopoln predlog
Določbo sedmega odstavka 72. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, po kateri zoper sklep o zavrženju nedovoljene, nepopolne ali nerazumljive zahteve za izločitev ni posebne pritožbe, je potrebno razlagati v povezavi s 363. členom ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Ta določa, da je zoper sklep sodišča prve stopnje dovoljena pritožba, razen če je v zakonu določeno, da pritožbe ni. Če zakon izrecno določa, da ni posebne pritožbe, se sme sklep sodišča prve stopnje izpodbijati samo v pritožbi zoper končno odločbo. V konkretnem primeru zakon določa, da ni posebne pritožbe, zato se sme sklep sodišča prve stopnje izpodbijati v pritožbi zoper končno odločbo. S tem je varovana upnikova ustavna pravica do pritožbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - SODNE TAKSE - USTAVNO PRAVO
VSL00049368
URS člen 14, 22, 23, 25. ZST-1 člen 1, 1/3, 34. ZIZ člen 15, 29b, 29b/5, 36, 53. ZPP člen 116, 117, 118, 119, 120.
vrnitev v prejšnje stanje v izvršilnem postopku - dovoljenost predloga za vrnitev v prejšnje stanje - zamuda roka za plačilo sodne takse - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - procesni rok - materialni rok - neplačilo sodne takse - domneva umika vloge - opravičljiv razlog za zamudo - vrnitev v prejšnje stanje - pravica do izjave - pravica do sodnega varstva - pravica do pravnega sredstva - ustavna procesna jamstva - enakost pred zakonom - ustavnoskladna razlaga zakona - rok za plačilo sodne takse - narava roka
V skladu s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1 se v postopkih odločanja glede plačila sodnih taks po tem zakonu smiselno uporabljajo določbe zakonov, ki urejajo posamezne postopke, za katere se plačujejo sodne takse, razen če ta zakon ne določa drugače. Dolžnika sta predlagala vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka za plačilo sodne takse za pritožbo zoper sklep o ugovoru, zoper sklep, da se pritožba šteje za umaknjeno, pa sta vložila pritožbo, zato postopek v zvezi s plačilnim nalogom še ni zaključen. Predlog za vrnitev v prejšnje stanje sta torej dolžnika vložila v zvezi z zamudo roka za plačilo sodne takse za pritožbo, kar je po presoji višjega sodišča procesni rok. Zato je treba pri odločanju o tem predlogu izhajati ne le iz 36. člena ZIZ, ampak tudi iz določb ZPP o vrnitvi v prejšnje stanje, ki pa predloga ne omejujejo zgolj na zamujen rok za ugovor in pritožbo. Sicer pa že ustavnoskladna razlaga same določbe 36. člena ZIZ terja, da se tudi v izvršbi dopusti predlog za vrnitev v prejšnje stanje, če stranka zamudi rok za plačilo sodne takse za ugovor ali pritožbo (zoper sklep o ugovoru).
Sodna praksa sicer ni povsem usklajena glede vprašanja, ali je rok za plačilo sodne takse procesni ali materialni, vendar se v konkretnem primeru pritožbeno sodišče pridružuje stališču, da gre za procesni rok, saj plačilo sodne takse za pritožbo zoper sklep o ugovoru pomeni izpolnitev procesne predpostavke, rok za izpolnitev procesne predpostavke pa je po naravi stvari procesni rok. Zato vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka za plačilo sodne takse za pritožbo zoper sklep o ugovoru ni izključena.
Kadar bi opravičljiva zamuda s plačilom sodne takse rezultirala v izgubi neke strankine pravice v postopku, konkretno pravice do vsebinske odločitve o pritožbi zoper sklep o ugovoru, je vsebinska obravnava predloga za vrnitev v prejšnje stanje dopustna in ta pravica izhaja že iz členov 22, 23 in 25 Ustave Republike Slovenije. Upoštevajoč težo posledic, ki jih ima neplačilo sodne takse za pritožbo zoper sklep o ugovoru (fikcija umika pritožbe – peti odstavek 29.b člena ZIZ) je tudi iz tega razloga pritožbi treba ugoditi. Ugovor je edino dolžnikovo pravno sredstvo v izvršbi in hkrati izraz njegove pravice do izjave (22. člen Ustave), oziroma sploh prva možnost, da se lahko izreče o (ne)dopustnosti zoper njega dovoljene izvršbe. Če sodišče na podlagi petega odstavka 29.b člena ZIZ odreče vsebinsko obravnavo ugovora ali pritožbe zoper sklep o ugovoru zaradi neplačila sodne takse, postane sklep o izvršbi pravnomočen in dolžnik to ustavno procesno jamstvo nepovratno izgubi.
Po mnenju višjega sodišča mora biti zato ustavnoskladna razlaga 36. člen ZIZ ekstenzivna in je to določbo treba tolmačiti na način, da je plačilo sodne takse nujni sestavni del ugovornega oziroma pritožbenega postopka. Posledično pa je vrnitev v prejšnje stanje v primeru zamude roka za plačilo takse za ugovor ali pritožbo zoper sklep o ugovoru dopustna že na njeni podlagi. Ob drugačnem stališču bi šlo za nesorazmeren poseg v dolžnikove pravice iz 22., 23. in 25. člena Ustave RS. Tudi na to pritožba utemeljeno opozarja.
ZFPPIPP člen 131, 131/2, 132, 132/3, 132/3-3, 296, 296/1.
odmera izvršilnih stroškov - začetek stečajnega postopka med izvršilnim postopkom - stečajni postopek nad dolžnikom - pravne posledice stečajnega postopka - nastop pravnih posledic začetka stečajnega postopka
Ne glede na dejanski čas objave oklica o začetku stečajnega postopka pravne posledice začetka stečajnega postopka nastopijo oziroma učinkujejo že od začetka dne take objave.
Od začetka stečajnega postopka se terjatve uveljavljajo na način in po pravilih insolvenčnega zakona, kar pomeni, da je potrebno terjatev prijaviti v stečajnem postopku. Če v izvršilnem postopku pred začetkom stečajnega postopka še ni bil izdan sklep o nadaljnjih izvršilnih stroških, dolžniku v izvršilnem postopku, ki ne teče kot izjema iz drugega odstavka 131. člena ali 3. točke tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP, sodišče ne sme nalagati v plačilo stroškov.
ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-1, 34a, 34a/1. ZIZ člen 29b, 29b/1, 171, 171/2.
ugovor zoper plačilni nalog - pristop k izvršbi na nepremičnino - vložitev več pritožb - enaka vsebina vlog - odmera sodne takse - nastanek taksne obveznosti
Tretja meni, da bi ji moralo sodišče za več po vsebini identičnih pritožb zoper zavrnitev njenih ugovorov in predlogov za odlog, vloženih v več različnih izvršilnih zadevah, ki vse tečejo na isto nepremičnino, odmeriti le eno sodno takso. Navedenemu stališču pa ni mogoče slediti. Dejstvo, da naj bi bila vsebina vlog tretje, vloženih v več različnih (pristopnih) izvršilnih zadevah, identična, ni pomembno za vprašanje nastanka taksne obveznosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - SODNE TAKSE
VSL00049207
ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-1, 34a, 34a/1. ZIZ člen 29b, 29b/1, 171, 171/2. ZPP člen 163, 163/4.
ugovor zoper plačilni nalog - pristop k izvršbi na nepremičnino - vložitev več pritožb - enaka vsebina vlog - odmera sodne takse - nastanek taksne obveznosti - poseben sklep o stroških postopka - ena sodna taksa
Dejstvo, da naj bi bila vsebina vlog tretje, vloženih v več različnih (pristopnih) izvršilnih zadevah, identična, ni pomembno za vprašanje nastanka taksne obveznosti.
Čeprav je sodišče prve stopnje tehnično izdalo ločen sklep o stroških, gre za odločitev o stroških v zvezi z odločitvijo o glavni stvari in je tako sicer ločeno izdan sklep o stroških šteti za sestavni del sklepa, s katerim je bilo odločeno o ugovoru tretje in njenem predlogu za odlog. V takem primeru pa ZST-1 samostojne obveznosti plačila sodne takse za pritožbo zoper sklep o stroških, če je izpodbijana tudi odločitev o glavni stvari, ne predvideva.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazloženost ugovora
Ker je dolžnik zanikal obstoj temelja za nastanek obveznosti, je s tem uveljavljal negativna dejstva in mu ni bilo potrebno predlagati oziroma predložiti nobenega dokaza. Za obstoj negativnih dejstev že po sami naravi stvari namreč ni mogoče predložiti dokaza, poleg tega pa je dokazno breme o obstoju izterjevanje obveznosti v zatrjevani višini na upniku in ne na dolžniku. Tako je dolžnik zadostil pravnemu standardu obrazloženosti ugovora (drugi odstavek 62. člena ZIZ), saj je zatrjeval dejstva, s katerimi bi lahko, če bi se izkazala za resnična, dosegel zavrnitev tožbenega zahtevka v pravdi.
aktivni družbenik izbrisane družbe - ločenost premoženja družbe in družbenika - spregled pravne osebnosti - stečajni postopek - sprememba sklepa
Namen ureditve odgovornosti aktivnih družbenikov kapitalske družbe je bil v uveljavitvi možnosti poplačila, čeprav niso bili izvedeni postopki likvidacije ali insolvenčni postopki, nikakor pa namen take odgovornosti ni bil v neomejenem osebnem jamstvu za obveznosti kapitalske družbe, ko ta preneha. Tovrstna odgovornost je bila uveljavljena kot dodatna pravna možnost zraven instituta spregleda pravne osebnosti, z Zakonom o postopkih za uveljavitev ali odpustitev odgovornosti družbenikov za obveznosti izbrisanih gospodarskih družb (ZPUOOD), ki je bil sicer v velikem delu razveljavljen, pa je bil vzpostavljen kot edini pravni temelj za uveljavitev terjatev do družbenikov izbrisanih družb le še spregled pravne osebnosti. Cilj je bil ponovno uveljaviti temeljno načelo korporacijskega prava o ločenosti premoženja kapitalske družbe in osebnega premoženja družbenika. Aktualna ureditev odgovornosti aktivnih družbenikov ne pozna več. Kot izjemo od navedenega temeljnega načela korporacijskega prava pa je preteklo ureditev glede uveljavljanja obveznosti aktivnih družbenikov, ki velja za obravnavano zadevo, pravilno razumeti ozko, v najmanjšem obsegu, ki še omogoča, da se zagotovi njen pretekli namen.
DAVKI - IZVRŠILNO PRAVO - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VSM00050348
ZGD člen 3, 3/6, 72, 72/1. ZP-1 člen 14, 14.b, 14.b/3. ZDavP člen 3, 3/4, 145, 145/2, 145/2-9. ZIZ člen 15, 17, 21.
odločba o prekršku - davčna obveznost - plačilo globe - izvršilni postopek - samostojni podjetnik - fizična oseba - izvršilni naslov - prenehanje statusa samostojnega podjetnika - odgovor na ugovor - stroški davčne izvršbe
Prekrškovna odločba, ki prenehanja oblike samostojnega podjetnika ne upošteva, je sicer nedosledna z vidika pojasnjenih pravil gospodarskega prava, nikakor pa ne izgubi pomena primernega izvršilnega naslova (17. in 21. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ), saj (ne)gospodarski status ne vpliva na identifikacijo pravnega subjekta fizične osebe, ki je edini nosilec naloženih obveznosti, s tem pa tudi edini dolžnik.
ZPP člen 133, 139, 142, 224, 286b. ZIZ člen 9, 9/2, 9/3. Pravilnik o ovojnici za vročanje po pošti v pravdnem postopku (2017) člen 19.
vročanje sklepa o izvršbi - vročanje sodnih pisanj na podlagi fikcije vročitve - ovojnica za vročanje po pošti - domneva o resničnosti vsebine javne listine - pravočasno grajanje procesnih napak - prepozen ugovor dolžnika
Obvestilo sodišču o opravljeni vročitvi ima vse elemente javne listine (sestavljen je na predpisanem obrazcu in izdan s strani pristojnega organa) in zato dokazuje resničnost tistega, kar je v njem potrjeno. To obvestilo torej vzpostavlja domnevo (ki jo je sicer mogoče ovreči), da so vsa v njem ugotovljena dejstva resnična, torej tudi tista dejstva, ki jih vročevalec zapiše ob poskusu vročitve na zadnjo stran ovojnice in nato po poteku 15 dnevnega roka povzame na to obvestilo. Dolžnik je bil tako z okoliščinami glede načina vročanja s fikcijo seznanjen oziroma bi mu le te ob zadostni skrbnosti glede na podatke na prejeti ovojnici morale biti znane že ob vložitvi ugovora.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00049061
ZIZ člen 272, 272/1, 272/2. OZ člen 133, 133/1, 133/2, 133/4. SPZ člen 73, 75.
ureditvena (regulacijska) začasna odredba - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - zahteva, da se odstrani škodna nevarnost - izkaz verjetnosti obstoja terjatve - gradnja večstanovanjskega objekta - splošna koristna dejavnost - imisije - ukrepi za preprečitev škode - možnost vzpostavitve prejšnjega stanja
Upnika nista izkazala verjetnega obstoja terjatve že zato, ker nista izkazala, da predlagani ukrepi predstavljajo upravičene ukrepe za preprečitev nastanka škode ali njeno zmanjšanje.
ZPP člen 141a, 141a/4, 141a/7, 142, 142/1. Pravilnik o elektronskem poslovanju v civilnih sodnih postopkih in v kazenskem postopku (2020) člen 32, 32/1, 35, 35/1.
osebna vročitev - vročanje po elektronski poti - vročanje pisanj - varen elektronski predal - vročanje v varen elektronski predal - obvestilo o prispeli pošiljki - fikcija vročitve - nastop fikcije vročitve - oprava vročitve s potekom 15 dnevnega roka
Sama fikcija vročitve ni vezana na to, kdaj je bilo pisanje puščeno v varnem elektronskem predalu, temveč zgolj na potek 15 dnevnega roka, odkar je bilo naslovniku v varnem elektronskem predalu puščeno obvestilo o prispeli elektronski pošiljki in nastopi 15. dan od prejetja obvestila o prispelem pisanju. Da se bo s potekom tega roka (in ne po poteku, kot to dolžnik zmotno uveljavlja v pritožbi), vročitev štela za opravljeno, je bil dolžnik tudi poučen v obvestilih o prispelih elektronskih pošiljkah.
odgovor na ugovor - stroški odgovora na ugovor - potrebni stroški - neobrazložen ugovor zoper sklep o izvršbi
Kot izhaja iz ugotovitev izpodbijanega sklepa, je le-to najprej ugovor dolžnice ocenilo kot (dovolj) obrazložen in v zadevi celo (še po odgovoru upnika na ugovor dolžnice) razpisalo narok, ki ga je kasneje preklicalo. Ugovor je kot obrazložen (sodišče prve stopnje je pri posredovanju dolžničinega ugovora upniku v odgovor izrecno zapisalo, da v odgovor pošilja obrazložen ugovor dolžnika, in ga opozorilo na posledice iz prvega odstavka 58. člena ZIZ, če nanj ne bo odgovoril) upniku tudi vročilo v odgovor. Ob takem postopanju in opozorilu sodišča je upnik utemeljeno (pričakovano) odgovoril po pooblaščenemu odvetniku, da bi preprečil morebiti zanj neustrezno odločitev. Glede na postopanje sodišča je namreč upnik lahko utemeljeno štel, da je ugovor pri sodišču prestal predhodni test obrazloženosti – sicer mu sodišče ugovora ne bi niti vročilo v odgovor, temveč bi ugovor takoj zavrnilo. V odgovoru na ugovor je dolžničinim trditvam o dogovorjenem odlogu plačila tudi obrazloženo in dokazno podprto nasprotoval. Sodišče prve stopnje je očitno, tudi še po prejemu upnikovega odgovora na ugovor, ugovor dolžnice obravnavalo kot obrazložen, saj je v zadevi razpisalo narok za obravnavo ugovora in nanj tudi vabilo priče, ki pa ga je nato preklicalo šele po tem, ko je upnik z vlogo z dne 6. 4. 2021 opozoril, da ugovor standarda obrazloženosti ne dosega. Pritrditi gre zato pritožbi, da sta bili obe vlogi v odgovor na ugovor dolžnice za ta postopek in njegovo nadaljevanje potrebni.
izvršilni naslov - primernost izvršilnega naslova za izvršbo
V postopku poenostavljene prisilne poravnave upniki ne prijavljajo svojih terjatev in se zato terjatve v tem postopku tudi ne preizkušajo. Koncept poenostavljene prisilne poravnave temelji na izhodišču, da dolžnik sam sestavi seznam terjatev upnikov in obljubi poplačilo izrecno določenih terjatev v točno določenem obsegu.
Sodišče ne odloči, katere terjatve so ugotovljene v postopku poenostavljene prisilne poravnave in v posledici tega ne naloži dolžniku, da mora upnikom plačati terjatve, ugotovljene v postopku poenostavljene prisilne poravnave, v deležu, rokih in z obrestmi, določenimi v potrjeni poenostavljeni prisilni poravnavi. Sodna praksa se je zato poenotila na stališču, da sklep o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave ne predstavlja izvršilnega naslova.
Tudi predloženi sklep o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave, čeprav je v njem sodišče dolžniku, v nasprotju z določbo 17. alineje drugega odstavka 221.b člena ZFPPIPP, očitno pomotoma naložilo plačilo terjatev upnikom v deležih, rokih in z obrestmi, določenimi v 1. točki tega izreka, ni primeren izvršilni naslov. Iz sklepa ni razvidno katere so terjatve, katerih plačilo se sicer nalaga dolžniku; na katere upnike se nanaša; terjatve v sklepu niso specificirane, niti se sklep ne sklicuje oziroma se ne nanaša na posodobljen seznam terjatev.
pritožba - predložitev pooblastila - deponiranje pooblastila - generalno pooblastilo - pooblastilo za vložitev pravnega sredstva
ZPP ne ureja instituta generalnega pooblastila, vendar pa ta pojem tudi ni v nasprotju z določbami tega zakona. Predstavlja le eno od posebnih oblik pravdnega pooblastila. Sodna praksa pa je izoblikovala stališče, da se mora generalni pooblaščenec izkazati z navedenim potrdilom o generalnem pooblastilu oz. navesti številko pod katero je generalno pooblastilo deponirano ob prvem pravdnem dejanju.
odlog izvršbe na predlog dolžnika - odlog izvršbe iz posebno upravičenih razlogov - slabo zdravstveno stanje dolžnika - trajanje odloga - kronična bolezen
Sodišče prve stopnje je sledilo dolžničinim trditvam o slabem zdravstvenem stanju in negativnem vplivu takojšnjega nadaljevanja izvršbe s prodajo nepremičnine, ki dolžnici predstavlja dom in znano okolje, v katerem kljub napredujoči demenci nekako še znajde. A ker je v skladu s šestim odstavkom 74. člena ZIZ iz drugih posebno opravičenih razlogov po 4. točki drugega odstavka 71. člena tega zakona izvršbo dovoljeno odložiti najdlje za tri mesece, sodišče ni imelo podlage za daljši odlog. Ne gre torej za to, da sodišče težki zdravstveni situaciji dolžnice ne bi verjelo ali je razumelo ter je ne bi upoštevalo. Zakon, na katerega je sodišče vezano, v takih primerih ne daje podlage za daljši odlog.
Tudi v kolikor se bo dolžnica trudila nadzorovati svoje zdravstveno stanje, le to, ki je v pretežni meri kronično, ne more biti razlog za odlog izvršbe v nedogled. O tem, kaj predstavlja posebej upravičeni razlog za odlog izvršbe se je izoblikovala obširna in enotna sodna praksa, in sicer so upoštevni le taki življenjsko izjemni dogodki, ki zaradi izjemne, kratkotrajne situacije dolžniku začasno onemogočajo izpolnitev obveznosti, zaradi česar je tudi odlog iz tega razloga mogoče dovoliti le za tri mesece. Kronična bolezen sama po sebi brez trenutnih izjemnih okoliščin, četudi se zdravstveno stanje slabša, zato ne more predstavljati posebno upravičenega razloga v smislu 4. točke drugega odstavka 71. člena ZIZ.
ZFPPIPP člen 132, 132/3, 132/3-1, 132/3-2, 227, 280, 296, 383, 392, 408, 409. ZIZ člen 38, 38/5.
odmera stroškov izvršilnega postopka - začetek osebnega stečaja - vpliv začetka stečajnega postopka na izvršilni postopek - uveljavljanje terjatev v stečaju - zaključek stečajnega postopka - odpust obveznosti stečajnega dolžnika
Upnik lahko (če ni za posamezen primer drugače določeno) svoj zahtevek za izpolnitev obveznosti, nastale pred začetkom stečajnega postopka, v razmerju do stečajnega dolžnika uveljavlja samo v stečajnem postopku proti temu dolžniku (kot generalni izvršbi) in v skladu s pravili tega postopka. Le v primeru podanih pogojev iz 2. točke tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP se pod pogoji, ki jih določa 280. člen ZFPPIPP, po zaključku stečajnega postopka nad dolžnikom postopek izvršbe lahko nadaljuje. V takem primeru pa je treba upoštevati tudi morebitni odpust obveznosti, na katerega se sklicuje dolžnik.
OZ člen 288. ZPP člen 337, 337/1, 340. ZIZ člen 53, 53/2, 55.
ugovor zoper sklep o izvršbi - dogovor o načinu plačila obveznosti - trditveno in dokazno breme dolžnika - nepopolna in zmotna ugotovitev dejanskega stanja - vrstni red plačil obveznosti - nova dejstva v pritožbi - prekluzija dejstev
Sodišče druge stopnje soglaša s sodiščem prve stopnje, da iz listine (izpisek kartice klienta - prilogi B2 in B3), ki jo je predložil dolžnik glede obračuna dolga, ne izhaja, na kaj se ta nanaša oziroma, da bi se nanašala na obravnavano zadevo. S tem sama listina nima ustreznega dokaznega pomena. Zaradi neizpolnjenega dokaznega bremena, ki je bil glede dogovora o obračunu dolga na dolžniku (drugi odstavek 53. člena ZIZ), mora sodišče slediti zakonski ureditvi vrstnega reda pri delnih plačilih iz 288. člena Obligacijskega zakonika (OZ) in na tak način opredeljenemu preostanku neplačane obveznosti iz izvršilnega naslova.