ZIZ člen 53, 53/2, 134. ZPP člen 286b, 337, 337/1.
izvršba zoper delodajalca - odgovornost za opuščeno odtegnitev in izplačilo zapadlih zneskov - obrazloženost ugovora - trditveno in dokazno breme dolžnika - nedovoljene pritožbene novote - pravočasno grajanje procesnih kršitev - prava neuka stranka
Delodajalec lahko uspešno ugovarja zoper sklep o izvršbi, izdan na podlagi 134. člena ZIZ, če dokaže, da je zapadle zneske od dolžnikovih dohodkov iz delovnega razmerja, na katere je bilo mogoče poseči z izvršbo, bodisi odtegnil in jih izplačal upniku, bodisi tega brez svoje krivde ni mogel storiti. Na njem je trditveno in dokazno breme o neutemljenosti upnikove terjatve.
Dolžnik je pravna oseba, ki nastopa na trgu in opravlja pridobitno dejavnost, zato mora pri vseh dejanjih, torej tudi pri obrazložitvi svojega ugovora, izkazovati skrbnost dobrega gospodarstvenika (strokovnjaka) in upoštevati z zakonom predpisane zahteve.
pravica upnika do povrnitve potrebnih stroškov - prepozna zahteva - zavrženje predloga - subjektivni in objektivni rok
Glede na navedene datume (ki jih pritožnik ne izpodbija) je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da upnik povrnitve stroškov ni zahteval takoj, ko so nastali in je izvedel za njihovo višino, zato je priglasitev stroškov v vlogi z dne 11. 11. 2021, kar je za prve stroške deset mesecev kasneje, za druge stroške pa več kot pet mesecev kasneje, prepozna.
Prostovoljna izpolnitev izvršitelju ima značaj sodnega pologa (84.a člen ZIZ). V skladu s prvim odstavkom 306. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) je s položitvijo dolgovane stvari dolžnik prost obveznosti takrat, ko stvar položi. Ravnanje dolžnika, ko je izvršitelju prostovoljno izročil 200,00 EUR gotovine, pomeni, da je dolžnik prost obveznosti, glede katere se je v trenutku izvršitve plačila vodila izvršba, in sicer v višini opravljenega plačila. Sodišče prve stopnje bo torej navedeno plačilo dolžnika izvršitelju v skladu s 287. in 288. členom OZ v nadaljevanju postopka upoštevalo kot delno plačilo terjatev, ki so predmet izvršbe in izvršbo nadaljevalo le še za neplačani preostanek teh terjatev.
Za omejitev sodnih penalov na najvišji skupni znesek ni pravne podlage. Ob izdaji sklepa o določitvi sodnih penalov o višini nateklih sodnih penalov še ni mogoče govoriti, saj sodni penali do izteka dodatnega roka še ne začnejo teči, pa tudi sicer je eventualno nesorazmerje med višino nateklih sodnih penalov in vrednostjo nedenarne izpolnitve bodoče negotovo dejstvo, saj vnaprej ni mogoče vedeti, kdaj bosta dolžnika svojo obveznost izpolnila oziroma kdaj bosta upnika vložila predlog za izvršbo in s tem ustavila tek določenih sodnih penalov. Materialnopravna podlaga za določitev sodnih penalov je v celoti urejena v 269. členu OZ ter zato analogna uporaba določil o denarni kazni v zvezi z 226. členom ZIZ ne pride v poštev. Prvi odstavek 269. člena OZ omejitve penalov ne določa, saj je institut sodnih penalov namenjen pritisku na dolžnika, da izpolni svojo nedenarno obveznost, ugotovljeno v pravnomočni sodni odločbi.
izvršba na nepremičnino - dom dolžnika - odlog izvršbe na predlog dolžnika - nastanek nenadomestljive ali težko nadomestljive škode - pričakovana bodoča škoda - odlog izvršbe iz posebno upravičenih razlogov - očitno nesorazmerje med denarno terjatvijo in vrednostjo nepremičnine - ogroženost preživljanja - časovna omejitev in omejitev števila odlogov - omejitev sredstev izvršbe - možnost poplačila iz drugega dolžnikovega premoženja - načelo sorazmernosti - izvršba na denarna sredstva dolžnika pri organizaciji za plačilni promet - dokazni standard verjetnosti - stroški izvršilnega postopka - kriterij potrebnosti stroškov - potrebni izvršilni stroški - kriterij uspeha - neutemeljeno povzročeni stroški izvršilnega postopka
Kdaj lahko sodišče dovoli odlog izvršbe na predlog dolžnika (ali po uradni dolžnosti), ZIZ v prvem in drugem odstavku 71. člena jasno določa, s tem, ko predpisuje, kateri so zakonski pogoji za zastoj v izvršbi. Če so torej vse zakonske predpostavke po kateri izmed pravnih podlag iz prvega ali drugega odstavka 71. člena ZIZ izpolnjene, mora sodišče predlogu dolžnika za odlog izvršbe ugoditi in nima diskrecije zavrniti predlaganega odloga iz kakšnih drugih razlogov, tudi ne takšnih, kot jih navajajo upniki v obravnavani zadevi. Čeprav bi morda res le izvršba na nepremičnino dolžnico učinkovito silila k izpolnitvi obveznosti oziroma preprečila zavlačevanje izpolnitve obveznosti iz izvršilnega naslova, to ni pravno pomembno za odločitev o predlogu za odlog izvršbe. (Ne)utemeljenost predloga dolžnika za odlog izvršbe je odvisna le od vprašanja, ali so izpolnjeni vsi pogoji za odlog izvršbe, ki jih zanj določa zakon, ali ne. Če je odgovor pritrdilen, sodišče dolžniku pravice do odloga izvršbe ne sme odreči, saj bi v nasprotnem primeru preseglo svoja pooblastila, česar 71. člen ZIZ ne omogoča.
V konkretnem primeru je treba upoštevati, da je bila terjatev upnikov že delno prisilno poplačana prav iz sredstev na dolžničinem bančnem računu, in sicer v višini 767,90 EUR. Poleg tega je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom izvršbo ustavilo še za dne 9. 6. 2021 pobotani znesek 174,00 EUR. Prisilno poplačilo upnikov je tako treba opraviti le za ostanek še nepoplačane terjatve. Poleg navedenega je treba upoštevati, da je dolžnica prejemnica pokojnine, kar pomeni, da mesečno prejema prihodke iz tega naslova. To in zlasti dejstvo, da so bili upniki hitro po izdaji sklepa o izvršbi iz denarnih sredstev na računu dolžnice poplačani za skoraj četrtino terjatve, zadostuje za ugotovitev, da je dolžnica s stopnjo verjetnosti izkazala, da bodo upniki poplačani že z opravo izvršbe na dolžničina denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet. Glede na vse navedene okoliščine konkretnega primera bi bilo takojšnje nadaljevanje izvršbe z vsemi dovoljenimi izvršilnimi sredstvi, med katerimi je tudi najbolj invazivna izvršba s prodajo nepremičnine, ki je dolžničin dom, v nasprotju z načelom sorazmernosti. Zgolj to, da dolžnica ni navedla višine svoje pokojnine, frekvence prejemanja dohodkov na svoj račun in točnega časovnega načrta dokončnega poplačila, nadaljevanja oprave izvršbe z vsemi dovoljenimi sredstvi še ne opravičuje. V primeru, če upniki z izvršbo na denarna sredstva vendarle ne bi bili poplačani, pa se bo oprava izvršbe nadaljevala še z drugimi dovoljenimi izvršilnimi sredstvi.
Stroški vloge (delnega umika predloga za izvršbo) so bili potrebni glede na to, da je bilo delno plačilo s strani dolžnika izvedeno prostovoljno in ne v okviru prisilne realizacije sklepa o izvršbi, zato je bilo obvestilo upnika potrebno in nadaljevanje postopka tudi objektivno koristno v smislu oprave izvršbe v okvirih iz 3. člena ZIZ. Z delnim umikom predloga za izvršbo pa je upnik tudi preprečil stroškovno dražje in časovno daljše odločanje o morebitnem ugovoru po izteku roka.
prodaja nepremičnine v izvršbi - javna dražba nepremičnin - spletna aplikacija - sklep o izročitvi nepremičnine kupcu - pravica do sodelovanja v postopku - pravica do zasebne lastnine - postopanje s potrebno skrbnostjo
Sistem spletne dražbe je zasnovan tako, da lahko vsak, ki je upravičen sodelovati na dražbi, na njej tudi ob osnovnem poznavanju sistema sodeluje. Čeprav mora sodišče zagotoviti učinkovito sodelovanje udeležencev v postopku, pa se vendarle tudi od udeležencev utemeljeno pričakuje, da sami z ustrezno skrbnostjo ravnajo v postopku. Kot navajata pritožnika, je skušal procesna ravnanja glede sodelovanja na dražbi opraviti v imenu potencialnega dražitelja pooblaščenec, ki je odvetnik, torej strokovnjak, ki poklicno zastopa stranke v sodnih postopkih. Zahtevana skrbnost je bila zato v obravnavani zadevi povečana.
izvršba na podlagi verodostojne listine - obrazloženost ugovora - plačilo računa - predložitev dokazov
Utemeljena je po mnenju sodišča druge stopnje pritožbena graja, da je sodišče prve stopnje takšen ugovor dolžnika zmotno štelo za obrazloženega v smislu prej navedenih zakonskih določil in pravnega mnenja oziroma stališč sodišča. Dolžnik je primarno zatrjeval, da je dolg iz konkretne verodostojne listine - računa št.-327-002530 v celoti poplačal. Prenehanje dolga zaradi plačila je pravno pomembno dejstvo, ki bi v pravdnem postopku pripeljalo do zavrnitve tožbenega zahtevka, če bi se izkazalo za resnično. Ker pa je dejstvo plačila dolga pozitivno dejstvo, ne zadošča le njegovo zatrjevanje, pač pa mora stranka zanj predlagati oziroma predložiti ustrezen dokaz.
Sodni penali in pogodbena kazen imajo enak namen, to je z grožnjo denarne sankcije dolžnika spodbuditi k čimprejšnji izpolnitvi nedenarne obveznosti. Plačilo sodnih penalov je pogojna obveznost, za katero niti ni nujno, da bo nastala (bodisi zato, ker bo dolžnik izpolnil svojo nedenarno obveznost v roku, bodisi zato, ker upnik ne bo zahteval izterjave sodnih penalov ali pa bo vložil predlog za izvršbo).
vstop novega upnika v izvršbo - ugovor ničnosti pogodbe - ničnost zaradi neobstoječe ali nedopustne podlage pravnega posla - ugovor zoper nadaljevanje izvršbe z novim upnikom
Od uveljavitve ZIZ-L dalje kontradiktornosti postopka pred izdajo sklepa o nadaljevanju izvršbe z novim upnikom ni treba zagotavljati, saj se dolžniku pravica do izjave omogoča v ugovoru po novem drugem odstavku 56.a člena ZIZ.
Dolžnik se lahko upre prenosu terjatve (z uveljavljanjem ničnosti pogodbe o prenosu terjatve) bodisi zaradi narave terjatve, ki se prenaša, bodisi zaradi pravno zavarovanega zasebnega interesa. Navedbe, ki jih dolžnik v zvezi ničnostjo poda, pa morajo biti substancirane, kar pomeni, da mora navesti dejstva, ki ničnost prenosa utemeljujejo in zanje predložiti dokaze.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSK00062956
SPZ člen 142.. ZIZ člen 38, 38/4.. ZPP člen 154, 154/1, 155, 339, 339/2, 339/2-8.. ZZK-1 člen 52, 52/3, 86, 86/3, 87, 87/2, 87/3, 88, 88/1.
izvršba na nepremičnino - lastninska pravica v pričakovanju - lastninska pravica v pričakovanju na predmetu izvršbe - istovetnost nepremičnine - lastno strokovno znanje sodišča - strokovno znanje, s katerim sodišče ne razpolaga - neprimeren dokaz - pravica obravnavanja pred sodiščem - stroški ugovornega postopka
Na podlagi ugovornih navedb in dolžnikovih dokazil ni mogoče zaključiti, da gre v primeru nepremičnin "lokal št. P.6.12 v pritličju v velikosti 16.19 m² ter en parkirni boks v kleti vzhodna stran, št. 16", za nepremičnini, na kateri teče izvršba. Dolžniku tako ni uspelo izkazati, da je na nepremičninah, na katerih teče izvršba, pridobil lastninsko pravico v pričakovanju, preden je upnik pridobil prisilno hipoteko.
nasprotna izvršba - predlog za nasprotno izvršbo - stroški za sestavo vloge - odvetniška tarifa
Nasprotna izvršba ni pravno sredstvo, zato upniku za sestavo predloga za nasprotno izvršbo in dolžniku za sestavo odgovora na predlog za nasprotno izvršbo ni mogoče priznati nagrade po tar. št. 27/6 OT, ki določa nagrado za pravno sredstvo in odgovor nanj, temveč jima pripada nagrada po drugi alinei tar. št. 27/7 OT, ki določa nagrado za druge obrazložene vloge. Postopek odločanja o predlogu za nasprotno izvršbo je predhodni postopek sami nasprotni izvršbi in ima zato bolj značilnosti pravdnega postopka.
IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00070201
ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272/2-1, 272/2-2, 272/2-3. SPZ člen 25, 32, 33.
regulacijska začasna odredba - ugovor zoper začasno odredbo - soposest - motenje soposesti - trditveno in dokazno breme upnika
Upnika sta na dolžničini nepremičnini zahtevala varstvo njune soposesti. Sodišče v takih primerih daje varstvo glede na zadnje stanje posesti in nastalo motenje. V takih primerih je na upniku trditveno in dokazno breme, da dokaže, da je bil pred motenjem posestnik stvari, da je bila posest res motena, da jo je motila nasprotna stranka in še, da njeno dejanje res pomeni motenje – da je samovoljno in protipravno.
ZIZ člen 34, 34/3, 55, 55/1, 55/1-7.. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
novo izvršilno sredstvo - izvršba z rubežem denarnih sredstev pri organizacijah za plačilni promet - ponovna dovolitev izvršbe z rubežem denarnih sredstev pri organizacijah za plačilni promet - spremenjene okoliščine - pravica do izjave
Dejstvo, da je bila s sklepom o izvršbi z dne 11. 6. 2015 že dovoljena izvršba na dolžnikova denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet, nato pa jo je sodišče s sklepom z dne 14. 10. 2020 ustavilo, ne pomeni ovire za izdajo izpodbijanega sklepa. S ponovno dovolitvijo izvršbe na dolžnikova denarna sredstva organizacijah za plačilni promet pa tudi ni kršena prepoved ponovnega odločanja.
Pritožbeno ni sporno, da ima dolžnik zdaj odprt nov račun pri A. banki d.d..
To dejstvo pomeni spremenjeno okoliščino, na podlagi katere je s stopnjo verjetnosti mogoče sklepati na uspešnost izvršbe. V takšnem primeru pa je ponovna dovolitev izvršbe s sredstvom izvršbe, s katerim je bila izvršba v istem izvršilnem postopku že ustavljena, dopustna.
ZIZ člen 15, 38, 38/6, 38/8, 38/9, 43, 43/1, 43/3. ZPP člen 343, 343/4, 365, 365/1, 365/1-1.
izvršilni postopek - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - umik predloga za izvršbo - ustavitev izvršbe - ustavitev izvršilnega postopka - konec izvršilnega postopka - pravni interes za vložitev ugovora zoper sklep o izvršbi - nedovoljena pritožba - pravni interes za pritožbo
Pri presoji pravnih učinkov ustavitve izvršilnega postopka je treba upoštevati, da ustavitev postopka v primeru, ko o pravnih sredstvih dolžnika še ni bilo odločeno in torej postopek odločanja o teh pravnih sredstvih še ni končan, pomeni zgolj prenehanje opravljanja neposrednih dejanj izvršbe. Za nadaljnjo izvršbo namreč zaradi umika predloga za izvršbo ni več podlage. Ustavitve izvršilnega postopka zato ne gre enačiti s koncem izvršilnega postopka. Ta se konča šele takrat, ko stranke in drugi udeleženci ne morejo več opravljati procesnih dejanj. Sklep o ustavitvi postopka v takem primeru učinkuje enako, kot če bi sodišče s sklepom izrecno ustavilo le izvršbo, za kar se v pritožbi zavzema dolžnik. Izdaja sklepa o ustavitvi izvršilnega postopka zato ne pomeni ovire za odločanje o ugovoru dolžnika, izvršilni postopek pa se v takšnem primeru konča šele potem, ko je pravnomočno odločeno o vseh pravnih sredstvih. To pa pomeni, da bo moralo sodišče prve stopnje v nadaljevanju ne glede na izdani sklep o ustavitvi postopka odločiti tudi o dolžnikovem ugovoru. Če je bila pred ustavitvijo postopka izvršba že (delno) opravljena, bi bila z odrekom pravnega interesa za ugovor dolžniku odvzeta možnost za nasprotno izvršbo, saj bi bilo treba ugovor zavreči, sklep o izvršbi pa bi posledično ostal v veljavi in postal pravnomočen. Prav tako dolžniku ni mogoče odreči pravnega interesa za meritorno odločitev o ugovoru, če so mu bili s sklepom o izvršbi v plačilo naloženi stroški upnika. Z nastopom pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi ta namreč v stroškovnem delu predstavlja izvršilni naslov zoper dolžnika, na podlagi katerega bi upnik lahko predlagal novo izvršbo. Nenazadnje pa bi bil dolžnik, če bi se njegov ugovor, vložen še pred umikom predloga za izvršbo, izkazal za utemeljen, (lahko) upravičen tudi do povrnitve ugovornih stroškov. Ker torej odločitev o ustavitvi postopka ne preprečuje (meritornega) odločanja o dolžnikovem ugovoru, pravni učinki sklepa o ustavitvi postopka (tj. prenehanje opravljanja neposrednih dejanj izvršbe) pa so dolžniku v korist in zase ugodnejše rešitve zadeve z obravnavano pritožbo ne more doseči, dolžnik nima pravnega interesa za pritožbo zoper izpodbijani sklep. Pritožbeno sodišče je zato njegovo pritožbo kot nedovoljeno zavrglo (1. točka 365. člena v zvezi s četrtim odstavkom 343. člena ZPP in 15. členom ZIZ).
ugovor zoper sklep o izvršbi - pravica do izjave v postopku - vročanje vloge v odgovor - seznanitev s pisanjem - učinkovita obramba - procesno gradivo - ustavna procesna jamstva - opredelitev do strankinih navedb
Pravica do izjave ni le sredstvo za čim bolj popolno razjasnitev spornih vprašanj, pač pa (kot izraz spoštovanja človekove osebnosti in zahteve po enakopravni obravnavi strank v postopku pred sodiščem) tudi sredstvo, ki stranki omogoča, da se izjavi o vseh upoštevnih vidikih zadeve, ki posega v njene interese, in ji s tem daje možnost, da vpliva na odločitev sodišča. V ugovornem postopku, ki je kontradiktorni postopek, mora biti vsaki stranki tudi omogočeno, da se opredeli do navedb in dokazov nasprotne stranke ter sploh o celotnem procesnem gradivu, ki lahko vpliva na odločitev sodišča.
izvršilni naslov - začasna sodna poravnava - prenehanje veljavnosti sodne poravnave - predmet postopka - dogovor o načinu plačevanja - plačevanje preživnine - zapadlost preživninske obveznosti - načelo formalne legalitete
Ker je bila s sodno poravnavo I N 10/2019 predhodno sklenjena sodna poravnava IV P 119/2017 spremenjena, sodna poravnava IV P 119/2017 ne predstavlja več veljavnega izvršilnega naslova za izterjavo preživninskih terjatev v razmerju do dolžnice.
izročitev nepremičnin - nezakonita javna dražba - rok za plačilo kupnine - rok za izpraznitev
V pritožbi očitano ravnanje kupca, ki naj bi z obljubo nagrad vplival na druge potencialne kupce nepremičnine in s tem oškodoval upnike, pa ne pomeni kršitve pravil o dražbi, zaradi katere bi lahko dolžnik zahteval razveljavitev sklepa o izročitvi nepremičnine, sklepa o domiku ter javne dražbe. Odločitev za sodelovanje na dražbi in nakup nepremičnine je svobodna izbira posameznika, kakor tudi odločitev, da iz kakršnegakoli razloga k draženju ne pristopi. Z izvedbo spletne javne dražbe je bilo omogočeno sodelovanje vsem zainteresiranim kupcem, brez lokacijskih omejitev in z anonimno prijavo, kar samo po sebi minimalizira možnosti dogovarjanja in izsiljevanja med dražitelji na javnih dražbah. Trditve dolžnika o škodljivem ravnanju kupca so tako lahko kvečjemu podlaga za njegovo odškodninsko odgovornost, ne pa razveljavitev javne dražbe, ki je bila opravljena na zakonsko predpisan način.
ZIZ člen 53. ZJSRS člen 21a, 21č, 21d, 21f, 28. ZZZDR člen 105, 106.
družinska skupnost - skupno gospodinjstvo - pravica do nadomestila preživnine - Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije kot upnik - neutemeljen ugovor zoper sklep o izvršbi
Položaja, ko pride do (začasne) ponovne vzpostavitve družinske skupnosti, v kateri starša dejansko izvajata skupno vzgojo in varstvo otrok ter preživljata otroke v okviru skupnega gospodinjstva, ni mogoče primerjati s položaji, ki jih, sklicujoč se na sklep VSM I Ip 568/2017 z dne 10. 8. 2017, izpostavlja dolžnik, na primer s prenehanjem rednega šolanja po dopolnjenem 18. letu, dopolnjenim 26. letom starosti ali sklenitvijo zakonske zveze. V teh primerih namreč po zakonu preneha sama pravica do preživljanja, zaradi česar sodna odločba ali sodna poravnava, s katero je bila določena preživnina, izgubi lastnost izvršilnega naslova. Ob ponovni vzpostavitvi družinske skupnosti staršev in mladoletnega otroka pa ne preneha otrokova pravica do preživljanja temveč nastopi položaj, ko se ta pravica v času trajanja družinske skupnosti in preživljanja otroka v okviru skupnega gospodinjstva dejansko izvršuje na drug način. Ob morebitnem ponovnem razpadu družinske skupnosti, ko preneha tudi preživljanje otroka v okviru skupnega gospodinjstva, tako že izdani izvršilni naslov še dalje predstavlja podlago za izterjavo preživninskih terjatev in tudi podlago za priznanje pravice do nadomestila preživnine, če so za to izpolnjeni pogoji, ki jih določa ZJSRS.
pravica do izjave - dokazni predlog za zaslišanje priče - (ne)izvedba dokaza z zaslišanjem
Šele na podlagi ustrezne izvedbe dokazov, ki jih je za dokazovanje sklenjenega dogovora predlagal dolžnik, ter nasprotnih dokazov, ki sta jih v dokaz navedb, da takšnega dogovora ni bilo, predlagala upnika, bi namreč sodišče prve stopnje na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka (8. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ) lahko sprejelo zaključek, ali dejstvo glede sklenitve dogovora o odložitvi plačila šteje za dokazano ali ne. Pri tem pa vnaprejšnje prepričanje sodišča, da bo priča potrdila navedbe dolžnika, ne predstavlja utemeljenega in ustavno dopustnega razloga za zavrnitev izvedbe dokaza z zaslišanjem te priče. Dokaz z zaslišanjem priče, ki je ključen za dokazovanje pravno pomembnih dejstev, na katera dolžnik opira svoj ugovor, je sodišče dolžno izvesti, šele po zaslišanju priče pa lahko opravi dokazno oceno izvedenega dokaza, oceni in ustrezno obrazloži, ali priči verjame ali ne, in ta dokaz skupaj z drugimi dokazi ustrezno upošteva pri ugotavljanju resničnosti zatrjevanih dejstev skladno z določbami 8. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.