ZIZ člen 26. ZFPPIPP člen 210, 210/3, 211, 211/1, 215, 215/3.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - pravnomočen sklep o potrditvi prisilne poravnave - terjatve, ugotovljene v postopku prisilne poravnave - preizkus terjatev v postopku prisilne poravnave - seznam preizkušenih terjatev - pogojno priznanje terjatev - pogojna terjatev - pogoji, ki jih mora izkazati upnik
Res ZFPPIPP ne pozna pogojnega priznanja terjatev oziroma se šteje, da so pogojno priznane terjatve v resnici prerekane terjatve. Vendar pa je izvršilni naslov sklep o potrditvi prisilne poravnave in ne sklep o preizkusu terjatev. Zato že pojmovno v njem ne morejo biti navedene pogojno priznane terjatve, kar po ZFPPIPP (v seznamu preizkušenih terjatev) ni dovoljeno. V njem oziroma v seznamu ugotovljenih terjatev so navedene ugotovljene terjatve, t.j. tiste, ki so priznane.
26. člen ZIZ se ne nanaša na razvezne pogoje. Kot primarno ni niti (glede na kontekst zakonske ureditve) logično, da bi moral upnik dokazovati razvezni pogoj plačila terjatve – prenehanje terjatve dokazuje dolžnik v ugovoru. In kot bistveno, 26. člen ZIZ se nanaša na izvršbo, ki je odvisna od nastopa kakšnega pogoja. V konkretnem primeru pa izvršba ni odvisna od nastopa pogoja, temveč je od nastopa razveznega pogoja odvisno prenehanje utemeljenosti izvršbe.
ZIZ člen 17, 17/1, 17/2, 17/2-3, 40. ZPreZP-1 člen 38, 39, 39/1.
izvršnica - izvršilni naslov - načelo stroge formalne legalitete izvršilnega postopka - ugovorni razlog - zapadlost terjatve - sredstvo in predmet izvršbe
Ker je izvršnica izvršilni naslov (ki je po učinkih blizu neposredno izvršljivemu notarskemu zapisu), je izvršilno sodišče nanjo po načelu stroge formalne legalitete vezano. Navedeno pomeni, da izvršilno sodišče ne more presojati pravilnosti v izvršnici navedene zapadlosti terjatve, kolikor je ta z ugovorom zoper sklep o izvršbi izpodbijana z dejstvi, ki so ob nastanku izvršnice že obstajala.
Zakon izvršnici podeljuje lastnost izvršilnega naslova in če upnik na njeni podlagi predlaga izvršbo, se uporabljajo določbe ZIZ, vključno s sredstvi in predmeti, s katerimi naj se izvršba opravi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00045808
ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8, 55/1-9, 55/1-11, 56, 56/1, 61, 61/3, 63, 63/1. ZPP člen 394, 394-10, 395, 395/2, 396, 396/1, 396/1-6. ZFPPIPP člen 122, 122/4.
ugovor po izteku roka - opozicijski ugovor - predlog za obnovo postopka - nova dejstva ali dokazi - uveljavljanje novih dejstev in dokazov - krivda za neuveljavljanje novih dejstev in dokazov - primerna skrbnost - skrbnost stranke pri zbiranju procesnega gradiva - ugodnejša odločba - stečajni postopek - neizpodbojna domneva o seznanitvi z vsebino objavljenega sklepa
V ugovoru po roku dolžnik ni navajal dejstev, ki bi nastopila šele po izdaji sklepa o izvršbi, temveč je uveljavljal, da je terjatev prenehala že pred izdajo sklepa o izvršbi. S takimi navedbami je dolžnik negiral obstoj obveznosti, ki je bila s sklepom o izvršbi že pravnomočno ugotovljena po temelju in višini in dolžniku naložena v plačilo, tako negiranje pa v okviru ugovora po izteku roka ni dopustno, saj slednji dopušča uveljavljanje samo pravih opozicijskih ugovornih razlogov, to je ugovornih razlogov, ki dolžnikovo obveznost „le“ ukinjajo.
Obnovitvenega razloga iz 10. točke 394. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ ni mogoče upoštevati, če bi stranka ob primerni skrbnosti že v predhodnem postopku lahko uveljavljala oziroma dokazovala dejstva, ki tvorijo dejanski stan obnovitvenega razloga. Predložitev novega dokaza torej sama po sebi ne zadošča za uspeh s predlogom, ampak mora predlagatelj zatrjevati in izkazati tudi to, da ga brez svoje krivde ni mogel uveljavljati že prej, to je še v času do pravnomočnega zaključka postopka. Ob tem je ključno, da izkaže, da pri zbiranju procesnega gradiva ni ravnal procesno neskrbno. Višje sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da dolžnik tej zahtevi ni zadostil in da ni uspel izkazati, da dejstev in dokazov, ki jih navaja v predlogu za obnovo postopka, brez svoje krivde ni mogel uveljavljati že v ugovoru zoper sklep o izvršbi.
Novo uveljavljana dejstva in dokazi (tudi če bi jih bilo mogoče upoštevati) niso taki, da bi na njihovi podlagi za dolžnika lahko bila izdana ugodnejša odločba. Odločitev o ugovoru zoper sklep o izvršbi je bila namreč za dolžnika neugodna ne zato, ker še ni razpolagal s sedaj podanimi navedbami in dokazi, temveč zato, ker je zamudil rok za vložitev ugovora. Povedano drugače, tudi če bi dolžnik vsa zatrjevano nova dejstva in dokaze podal že v ugovoru zoper sklep o izvršbi, odločitev ne bi mogla biti drugačna in bil bil ugovor vseeno zavržen kot prepozen (če pa bi bil pravočasen, bi dolžnik z njim uspel že tudi brez novih dejstev in dokazov, saj je uveljavljal pravno pomembno negativno dejstvo, ki bi zadoščalo za odstop zadeve v pravdo).
Četrti odstavek 122. člena ZFPPIPP jasno določa, da domneva seznanjenosti velja tako za stranke postopka zaradi insolventnosti kot tudi za vse druge osebe, torej tudi za dolžnika. Domneve že zaradi njene narave ni mogoče vezati izključno na insolvenčne postopke, temveč velja tudi v vseh postopkih, v katerih se na kakršenkoli način odloča o dejstvih, seznanjenost s katerimi izhaja iz te domneve.
Upnik je predlog za izvršbo vložil tako za izterjavo že zapadlih zneskov preživnin kot tudi za izterjavo še nezapadlih zneskov preživnin. Za izterjavo zapadlih zneskov je bila dovoljena izvršba na dolžnikove premičnine, za izterjavo nezapadlih zneskov pa izvršba na dolžnikova denarna sredstva pri organizaciji za plačilni promet. Ko je torej banka sodišče obvestila, da je dokončno poplačala sklep o izvršbi, ni bilo glede na predlog in sklep o izvršbi nobene podlage za sklepanje, da so bili z odtegnjenim zneskom poplačani že zapadli obroki, zato je bilo treba šteti, da gre za odtegnitev v naprej, za še nezapadle zneske. Tudi iz sklepa sodišča prve stopnje, s katerim je izvršbo delno ustavilo, ni mogoče potegniti zaključka, da bi bil ta znesek namenjen poplačilu že zapadlih preživnin. Taka ugotovitev, torej da so bili z bančnimi odtegljaji poplačani že zapadli zneski preživnin, prvič izhaja šele iz sklepa z dne 8. 10. 2020, s katerim je ustavilo izvršbo na premičnine, v pravilnost take ugotovitve pa se višje sodišče na tem mestu ne spušča, saj je sklep že postal pravnomočen. Še enkrat pa je poudariti, da do izdaje tega sklepa ni bilo mogoče šteti, da so bili že zapadli zneski preživnin poplačani, saj je bila izvršba na denarna sredstva, v okviru katere je prišlo do realizacije sklepa o izvršbi, dovoljena le v zvezi s še nezapadlimi preživninami. Izvršilna dejanja v okviru premičninske izvršbe, ki je bila glede izterjave že zapadlih zneskov dovoljena kot edino izvršilno sredstvo, so bila opravljena pred izdajo prej omenjenega sklepa, zato so bila upravičena in potrebna, enako pa velja za z njimi povezane stroške.
Predlog za odlog izvršbe nima suspenzivnega učinka na tek izvršilnega postopka in torej ne preprečuje oprave izvršilnih dejanj, temveč je izvršba odložena šele takrat, ko sodišče sprejme konstitutivni sklep o odlogu izvršbe.
ZIZ upniku kot gospodarju postopka (dominus litis) skladno z načelom dispozitivnosti omogoča prosto izbiro izvršilnih sredstev, dokler terjatev ni v celoti poplačana. Dolžnik se izvršbi z določenimi sredstvi in s to izvršbo povezanim stroškom lahko izogne s predlogi v okviru drugega in četrtega odstavka 34. člena ZIZ. Oprave izvršbe za izterjavo zapadlih preživnin na denarna sredstva pri banki namesto na premičnine dolžnik ni predlagal, zato se je premičninska izvršba, s katero so nastali odmerjeni stroški, utemeljeno opravljala. Na očitek, da upnik s predlaganjem premičninske izvršbe dolžniku le nagaja in mu povzroča dodatne stroške, pa višje sodišče odgovarja, da je bil glede na dolžnikove lastne navedbe mladoletni upnik primoran zoper njega sprožiti že več izvršilnih postopkov, v katerih je bil uspešen, kar pomeni, da je dolžnik tisti, ki se izogiba prostovoljni izpolnitvi preživninske obveznosti do lastnega otroka. S tem na nek način pristaja na prisilno izterjavo, ki pa je vedno povezana s stroški.
Trditveno in dokazno breme o obstoju dogovora o drugačnem načinu izpolnitve preživninske obveznosti je bilo v celoti na dolžniku, ki pa v ugovoru ni podal določnih trditev o tem, prav tako ni zatrjeval obstoja dogovora o spremembi načina izpolnitve preživninskih obveznosti.
izvršba na nepremičnino - prodaja nepremičnine z neposredno pogodbo - soglasje vseh upnikov - soglasje strank
Stranke, zastavni upniki in upniki zemljiškega dolga se lahko ves čas izvršilnega postopka, do izdaje odredbe o prodaji, sporazumejo, da se nepremičnina v določenem roku proda z neposredno pogodbo. V konkretnem primeru sta pogodbo o neposredni prodaji nepremičnin sklenila le (en) upnik in dolžnik, kar pa ne zadosti navedenemu pogoju.
ZIZ člen 3, 38, 38/6, 43. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 27, 27/7, 39, 39-3. Odvetniška tarifa (2015) člen 4.
predlog za izvršbo - obseg izvršbe in zavarovanja - umik in omejitev predloga - delna ustavitev izvršbe zaradi delnega umika izvršilnega predloga - umik predloga za izvršbo- utesnitev izvršbe - delno poplačilo dolga - odvetniška tarifa - vrednost storitve po Odvetniški tarifi
Kadar pride do delnega poplačila upnikove terjatve v izvršilnem postopku, tudi če pride do poplačila po dogovoru o obročnem poplačilu dolga med izvršiteljem in dolžnikom, in je bilo sodišče o teh delnih poplačilih obveščeno od izvršitelja, ni razloga za pozivanje upnika k umiku oziroma utesnitvi izvršilnega predloga. Zato tudi ni podlage za stroškovno obremenitev dolžnika zaradi vloženega odgovora upnika na nepotreben poziv sodišča. Dolžnik je dolžan povrniti upniku le tiste stroške, ki so potrebni za izvršbo. Ker delni umik v obravnavanem primeru ni bil potreben, sodišče prve stopnje upniku pravilno ni priznalo stroškov vloge. Stroški delnega umika bi se priznali oziroma bi bili za izvršbo potrebni le, če bi dolžnik dolg delno poravnal zunaj izvršbe oziroma če sodišče za plačilo iz spisa ne more vedeti. Vendar pa v obravnavani zadevi ni bilo tako, ker je bilo sodišče s strani izvršitelja obveščeno o delnih poplačilih dolga pred vloženim predlogom dolžnika za utesnitev izvršbe.
stroški izvršitelja - priglasitev in odmera odvetniških stroškov
Drži, da tarifna številka 27 OT ne določa, da je upnik upravičen izključno do plačila po tej tarifi. Vendarle je potrebno pri uporabi drugih tarifnih številk (39) upoštevati, da je izvršilni postopek, za katerega velja specifičnost, urejen v samostojni tarifni številki 27. V njej so upoštevane vse posebnosti postopka: izdaji sklepa o izvršbi sledi oprava izvršbe, z njo pa v odvisnosti od sredstva izvršbe povezane druge (številne) odločitve sodišča. Aktivnosti strank povezane z njimi so kot posebna opravila opredeljena v tarifni številki 27 in v tej tarifi je tudi določeno, (zgolj) katera so ovrednotena. Za odmero plačila in stroškov je tako prvenstvena uporaba te tarife, uporaba drugih tarif pa le izjema in ob izpolnitvi posebnih okoliščin, tako pri uporabi tarifne številke 39 le, če gre za samostojno storitev, ki ni zajeta v drugih tarifnih številkah.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSM00042247
ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-4, 268, 238f, 238f/6. ZPP člen 13, 206, 206/1, 206/1-1.
izvršitev odločbe o stikih z otrokom - odlog izvršbe - sprememba stikov - začasna odredba - pogoji za prekinitev izvršilnega postopka - predhodno vprašanje - sum spolne zlorabe - pravica do učinkovitega sodnega varstva - prosti preudarek pri odločanju o stroških v družinskih sporih
Za odlog izvršbe odločbe o osebnih stikih je predpisana vsebinska presoja, ali je oprava izvršbe v nasprotju z varstvom koristi otroka. Ogroženost otroka zaradi suma spolne zlorabe bi po pojasnjenem moralo celovito ugotoviti v dokaznem postopku. Upnik vendarle razpolaga z izvršilnim naslovom, zato mora sodišče konfliktno razmerje interesov upnika za izvršbo in dolžnika, ki predlaga odlog izvršbe, ustrezno vsebinsko pretehtati, da šele lahko sprejme odločitev glede na ugotovljene konkretne okoliščine koristi otroka, komu bo dalo prednost. Iz ustavnosodne prakse izhaja, da sodišča v razmerju do stranke vedno nastopajo kot enotna oblast. Sodišče, ki odloča o veljavnosti izvršilnega naslova, in izvršilno sodišče, ki vodi postopek izvršbe na podlagi istega izvršilnega naslova, v razmerju do stranke nastopata kot enotna sodna oblast, zato ju je tako treba tudi obravnavati. V obravnavani zadevi se v nepravdnem postopku odloča o spremembi izvršilnega naslova in hkrati o začasni odredbi, s katero se bo, če bo izdana, začasno poseglo v izvršilni naslov. Izvršilno sodišče po pojasnjenem ne sme voditi postopka izvršbe, dokler ni sprejeta odločitev o začasni odredbi. V nasprotnem primeru bi sodno varstvo z začasno odredbo izgubilo smisel.
opravljanje izvršbe - slab socialni položaj dolžnika
Izvršba se začne opravljati pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, če zakon za posamezna izvršilna dejanja ne določa drugače (prvi odstavek 46. člena ZIZ). Za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, kot je to primer v obravnavani zadevi, na denarna sredstva, ki jih ima dolžnik pri organizaciji za plačilni promet, zakon ne določa drugače, prav tako ne za premičninsko izvršbo.
ZST-1 člen 3, 3/1, 11, 15, 15/1, 15/2, 15/3, 34a, 34a/1. ZIZ člen 9, 9/8, 38, 38/8, 38/9.
omejitev predloga za izvršbo - umik predloga za izvršbo - izvršilni stroški - zavezanec za plačilo sodne takse - plačilni nalog za plačilo sodne takse - oprostitev, odlog in obročno plačilo sodnih taks - pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe - obseg plačila in povrnitve sodnih taks kot stroškov postopka
Če bi bil dolžniku izdan nalog za plačilo sodne takse, bi imel zoper njega možnost vložitve ugovora, prav tako pa bi lahko predlagal oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse. Vendar pa je glede tega bistveno, da prvi odstavek 15. člena ZST-1 določa, da so takse, katerih plačila je bila stranka oproščena, del stroškov postopka. Ker ne gre več za sodno takso, ni več možen ugovor, prav tako ne predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse. Kot rečeno, ne gre več za sodno takso, ampak za stroške, za naložitev v plačilo katerih pa veljajo drugi principi (načelo culpae). To pa seveda pomeni, da izdaja naloga za plačilo (prevaljene) sodne takse ni ustrezna. V tem delu je tako pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in sklep razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
ugovor tretjega - predmet izvršbe - odločanje o zahtevku in izvršilnih stroških v pravdi - nedopustnost izvršbe glede predmeta izvršbe - izkaz verjetnosti pravice, ki preprečuje izvršbo
Pozitivna zakonodaja v primeru, ko tretji za svoje trditve o lastništvu na predmetu izvršbe ne izkaže za verjetno, kot v konkretnem primeru, ko k ugovoru ni predložil dokazov, kot tudi v primeru, ko k ugovornim trditvam o svojem lastništvu predmetov izvršbe predloži dokaze (tretji je to storil šele v pritožbi), upnik pa ugovoru nasprotuje, izvršilnemu sodišču ne omogoča vsebinske presoje in odločitve, da je izvršba na predmete nedopustna. Zakonodaja predpisuje prenos vsebinskega odločanja o ugovornih navedbah tretjega v poznejšo pravdo
IZVRŠILNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VSM00043048
OZ člen 134. ZIZ člen 272, 272/2. KZ-1 člen 140, 160. URS člen 35, 37, 38, 39. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8, 10.
Vsak ima pravico zahtevati od sodišča ali drugega pristojnega organa, da odredi prenehanje dejanja, s katerim se krši nedotakljivost človekove osebnosti, osebnega in družinskega življenja ali kakšna druga osebnostna pravica, da prepreči tako dejanje ali da odstrani njegove posledice. Za tak zahtevek je pasivno legitimiran povzročitelj kršitve.
Pri izdaji regulacijskih začasnih odredb zasleduje restriktiven pristop, saj se odredba izda brez predhodne kontradiktornosti. Pogoje za izdajo je določilo Ustavno sodišče, ZIZ posebnih določb za te vrste odredb nima, zato se smiselno razlagajo pogoji za izdajo klasičnih (zavarovalnih) začasnih odredb, upoštevajoč namen regulacijskih začasnih odredb, ki se kaže v začasni ureditvi spornega pravnega razmerja med strankama. Ustavno sodišče je poleg materialnopravnih pogojev iz ZIZ postavilo še dodaten pogoj možnosti vrnitve v prejšnje stanje, če bi sodišče zavrnilo tožbeni zahtevek (reverzibilnost).
Podana je kolizija med varstvom osebnostnih pravic, varstvom tajnosti občil in varstvom osebnih podatkov upnice na eni strani ter varstvom svobode izražanja dolžnika na drugi strani. Sodišče mora opredeliti vsebino obeh pravic v koliziji in jima dati pravo težo, vse v luči konkretnih okoliščin primera (pravično ravnotežje med človekovimi pravicami, ki se srečujejo). Z vidika ustavnosti je bistveno, da sodišče ene od človekovih pravic ne sme vnaprej izključiti iz obravnavanja. Sodišče mora upoštevati navedene zahteve in opraviti tehtanje (gre za t.i. test praktične konkordance). Pri presoji oziroma tehtanju sodišče ne sme prezreti ustavnopravno odločilnih okoliščin. Konflikt med nasprotujočimi si temeljnimi človekovimi pravicami civilna sodišča razrešujejo s pomočjo stališč, ki jih je oblikovala praksa ESČP, čemur je sledilo tudi Ustavno sodišče RS. Navezava na kriterije iz kazenskega prava v zvezi s kaznivima dejanjema razžalitve in žaljive obdolžitve je bila presežena. Merila za razreševanje kolizije med navedenimi pravicami so: (1) prispevek k razpravi v splošnem interesu; (2) položaj osebe, na katero se objava nanaša, in kaj je predmet objave; (3) predhodno ravnanje osebe, na katero se nanaša objava; (4) metoda pridobivanja informacij in njihova resničnost; (5) vsebina, oblika in posledice objave; (6) teža naloženih sankcij.
BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00045795
ZFPPIPP člen 21, 21/1, 21/2, 131, 132, 132/3, 132/3-3, 280, 281, 390, 390/1, 390/2. ZBPP člen 46, 46/1, 46/2, 46/3.
izterjava denarne terjatve - nedovoljenost izvršbe - brezplačna pravna pomoč za osebni stečaj - osebni stečaj dolžnika - preživninska obveznost - zakonita preživnina - prednostne terjatve - posebna pravila za prednostne terjatve - vpliv začetka postopka zaradi insolventnosti na začete postopke izvršbe ali zavarovanja - ločitvene pravice, pridobljene v postopku izvršbe ali zavarovanja, ki se prekine z začetkom stečajnega postopka - povrnitev stroškov iz naslova prejete brezplačne pravne pomoči - vračilo sredstev iz naslova brezplačne pravne pomoči - vročanje - vročitev sklepa o izvršbi stečajnemu upravitelju
V tej zadevi gre za izterjavo denarne terjatve (ki sicer predstavlja preživninsko obveznost dolžnika), zato postopek izvršbe (lahko) vpliva na obseg stečajne mase, saj se premoženje, ki spada v stečajno maso, in del premoženja, ki ga je mogoče zarubiti v izvršbi, prekrivata. Ker je torej predmet izvršbe lahko le premoženje, ki spada v stečajno maso, je dolžnikova procesna sposobnost v tem delu omejena in ga zato zastopa stečajni upravitelj kot zakoniti zastopnik. Zato tudi vročitev izpodbijanega sklepa stečajnemu upravitelju pomeni pravilno vročitev.
Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (2003) člen 9.
oprava rubeža v popoldanskem času - rubež na premičnino - potrebnost stroškov za izvršbo
Sama opredelitev posameznega izvršilnega dejanja v Pravilniku še ne zadošča za upravičenost do povrnitve stroškov. Merilo upravičenosti oprave popoldanskega rubeža se nanaša na obstoj verjetnosti, da bo popoldanski rubež uspešen, ob tehtanju vse konkretnih okoliščin primera (predhodna izvršilna dejanja, morebitne ugotovitve pridobljene na podlagi poizvedb …), merilo upravičenosti do povračila stroškov pa na smotrnost stroškov in zahtevo, da se izvršba opravi s čim manjšimi stroški. Sodišče prve stopnje bo moralo oceniti, ali je bil popoldanski rubež potreben za premičninsko izvršbo, kot tudi oceniti potrebnost stroškov nastalih z opravo tega dejanja ter ali je utemeljeno te stroške naložiti v plačilo dolžniku.
Sodišče prve stopnje je upoštevalo le uradne podatke o višini preteklih mesečnih dohodkov dolžnika, ne da bi upoštevalo dolžnikovih navedb, da mu je delovno razmerje prenehalo in je postal upravičenec do socialne pomoči. Četudi je dolžnik prejemal zadnje mesece dohodke, ki presegajo pojasnjen dohodkovni prag, je prenehanje tega vira in aktualna socialna ogroženost bistvena za presojo upravičenosti do taksne oprostitve, kar bo moralo sodišče prve stopnje ponovno presoditi v novem postopku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSM00041882
SPZ člen 66, 66/3.. ZIZ člen 9, 9/4, 181, 181/7, 182, 182/1.. ZPP člen 343, 343/4.
zakonita predkupna pravica solastnika - prodaja nepremičnine v izvršilnem postopku - javna dražba - odgovor na pritožbo - pravni interes za pritožbo
Predkupna pravica se nanaša na tretjo osebo S.B. zakonca dolžnice, ki ima edini pravni interes, da kot solastnik zahteva njeno varstvo v izvršilnem postopku. Zakonita predkupna pravica solastnika iz tretjega odstavka 66. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) je namreč individualna materialnopravna pravica imetnika, da kupi preostali solastniški delež za enako ceno, kot je bila pri prodaji sicer ponujena s strani zainteresiranega kupca. Ta se varuje tudi pri prisilni prodaji na javni dražbi v izvršilnem postopku, a le, če je predkupni upravičenec aktiven pri njenem uveljavljanju tako, da najpozneje tri delovne dni pred dražbo položi varščino in nato na poziv sodišča takoj po koncu dražbe izjavi, da kupuje nepremičnino pod enakimi pogoji kot najugodnejši ponudnik (prvi odstavek 182. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ).
ZIZ člen 16, 16-1, 17, 17/2-1, 20a, 55. ZN člen 4. OZ člen 356, 1016, 1034, 1034/1.
načelo formalne legalitete - izvršba na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa - notarski zapis kot izvršilni naslov - izvršljivost notarskega zapisa - poroštvo - soglasje dolžnika o neposredni izvršljivosti zapisa - primerna opredelitev obveznosti - pojem terjatve - bodoča terjatev - zastaranje terjatve, ugotovljene z neposredno izvršljivim notarskim zapisom - desetletni zastaralni rok
Soglasje o neposredni izvršljivosti notarskega zapisa učinkuje za terjatev/obveznost, ki je z notarskim zapisom določena ali vsaj določljiva. Soglasje za neposredno izvršljivost se glede na določbe ZIZ lahko razteza zgolj na obstoječe terjatve.
Ko je dolžnikova obveznost enkrat ugotovljena v notarskem zapisu, se za njeno zastaranje uporabi določba 356. člena OZ in ne ostale določbe o zastaranju. Dolžnik zaradi svojega pristanka na neposredno izvršljivost ni v pravni negotovosti, upnik pa lahko neposredno vloži predlog za izvršbo.
odlog izvršbe - nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda - dom dolžnika - uveljavljanje ničnosti izvršilnega naslova - ugovor nepoštenih pogodbenih pogojev - dolgoročni kredit v CHF - odločba Sodišča Evropske unije (SEU) - varstvo potrošnikov - presoja verjetnega izgleda za uspeh
V primeru, ko dolžnik s tožbo izpodbija veljavnost pravnega posla iz neposredno izvršljivega notarskega zapisa, kot nenadomestljivo ali težko nadomestljivo škodo pa uveljavlja škodo, ki sicer predstavlja redne posledice izvršbe, izguba zastavljenega premoženja (v konkretnem primeru celo izguba doma) v izvršilnem postopku lahko predstavlja nenadomestljivo ali težko nadomestljivo škodo v primeru, da je izvršba zaradi neveljavnosti pravnega posla iz neposredno izvršljivega notarskega zapisa neupravičena. To pomeni, da v takem primeru presoja verjetnosti izkaza nenadomestljive ali težko nadomestljive škode praviloma vključuje tudi presojo verjetnega obstoja razlogov za neveljavnost pravnega posla iz neposredno izvršljivega notarskega zapisa.
Odločba Sodišča Evropske unije (SEU) v zadevi C-407/18 Aleš Kuhar in Jožef Kuhar proti Addiko Bank d.d. z dne 26. 6. 2019, ki razlaga Direktivo Sveta 93/13/EGS z dne 5. 4. 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah glede na slovensko nacionalno pravo, ne terja uradnega preizkusa skladnosti izvršilnega naslova s prisilnimi predpisi v okviru izvršilnega postopka, temveč zahteva le učinkovito možnost odloga izvršbe, kadar sodišče na predolg dolžnika ali po uradni dolžnosti ugotovi nepoštene pogodbene pogoje v smislu navedene direktive. S tem, ko navedeno presojo opravi sodišče v okviru odločitve o odlogu izvršbe, niso zmanjšane možnosti varstva pravnih dobrin oziroma procesnih pravic potrošnika kot šibkejše stranke, saj ta lahko svoje pravice učinkovito in zavezujoče zavaruje v pravdnem postopku, medtem pa izvršba za izterjavo (sporne) terjatve ne teče.
Presoja sodišča mora biti pri izvršbi, ki ima za posledico izgubo doma, še posebej previdna in mora upoštevati poseben pomen doma za družinsko življenje posameznika.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da sta dolžnika do stopnje verjetnosti izkazala svoje možnosti za uspeh v pravdi. V fazi postopka, ko izvršilno sodišče odloča o odlogu izvršbe, namreč za izkaz verjetnosti uspeha v pravdi zadošča že ugotovitev, da zahtevek iz naslova ničnosti izvršilnega naslova zaradi vsebnosti nepoštenih pogodbenih pogojev ni očitno neutemeljen. Pritožbeno zatrjevanje, da so bili primerljivi tožbeni zahtevki do sedaj zavrnjeni in torej neuspešni, pravilnosti take ugotovitve ne more izpodbiti. Morebitna ničnost, ki jo bo sodišče presojalo v pravdi, se namreč ugotavlja glede na okoliščine vsakega posameznega konkretnega primera, ki lahko temelji na ločenih historičnih dogodkih in ima svoje specifične lastnosti in okoliščine, ki lahko vplivajo na končni izid pravde, zato ni mogoče v naprej prejudicirati, da bosta tudi dolžnika s svojim konkretnim zahtevkom neuspešna.
ZIZ člen 53, 53/1, 53/2, 55, 55/1. OZ člen 82, 82/1, 82/2, 280, 280/1. ZDDPO-2 člen 68, 68/2, 70, 70/1, 70/1-3. ZDavP-2 člen 58, 58/1, 58/1-1, 70, 70/1.
izvršilni naslov - izrek izvršilnega naslova - sodna poravnava - načelo formalne legalitete - bruto ali neto znesek - izpolnitev obveznosti - davek - davčna obveznost - obračun davka - davčni odtegljaj - plačnik davka - plačilo davčnega odtegljaja za upnika s strani dolžnika - razlaga pogodbenih določil - razlagalna pravila
V primeru, ko iz izvršilnega naslova izhaja obveznost plačila denarnega zneska, ki je po zakonu obdavčen, je ob upoštevanju kogentne davčnopravne zakonodaje tako obveznost treba izpolniti tako, da se del denarne obveznosti, ki ustreza višini davčnega odtegljaja za plačilo davkov v zvezi s prejetim dohodkom, v imenu in za račun upnika nakaže neposredno osebi, ki jo določa zakon, preostali del pa upniku v njegovo neposredno razpolaganje.
Morebiten drugačen pravni režim upoštevanja davčnih obveznosti bi morali stranki jasno in izrecno opredeliti v sodni poravnavi, iz katere pa ne izhaja, da bi se stranki dogovarjali karkoli o obsegu terjatve z vidika bruto ali neto zneska. Sodišče prve stopnje je zato pravilno zaključilo, da je bilo nadomestilo dogovorjeno v bruto znesku in da je dolžnik s tem, ko je kot plačnik davka za upnika plačal davčni odtegljaj in upniku nakazal za davek znižani znesek (plačilo davka in nakazilo preostanka zneska upniku med strankama niti ni sporno), svojo obveznost pravilno izpolnil.
Pogodbena določila se uporabljajo tako, kot se glasijo, nadaljnje razlagalno pravilo, to je skupni namen strank, pa je mogoče uporabiti šele v primeru, če gre za sporna določila. Določilo je sporno takrat, kadar mu stranki pripisujeta različen pomen oziroma kadar ena stranka trdi, da ima določen pomen, druga pa, da je njegov pomen drugačen. Vendar zgolj subjektivno dojemanje strank ne igra odločilne vloge - kot sporne določbe je namreč treba razumeti le tiste, ki glede na besedilo, včasih pa tudi glede na kontekst, v katerem so oblikovane, objektivno vzeto dopuščajo več različnih razlag. Dodatna razlaga je torej potrebna le, če je sodna poravnava objektivno nejasna oziroma dvoumna, višje sodišče pa ugotavlja, da v obravnavanem primeru temu ni tako in je poravnavo mogoče objektivno razumeti le na en način.