ELEKTRONSKE TELEKOMUNIKACIJE - IZVRŠILNO PRAVO - OKOLJSKO PRAVO
VSL00079492
ZIZ člen 17, 226. ZEKom-2 člen 27. ZUreP-3 člen 209, 209/4, 217, 217/1, 217/6, 221, 221/9.
izvršba na uveljavitev nedenarne terjatve - načelo formalne legalitete - predložitev pogodbe - ustanovitev služnosti v javno korist - nadomestilo za služnost - upravni postopek - nepravdni postopek
Dolžniku je bila po izvršilnem naslovu naložena zgolj obveznost, da upnici predloži v podpis pogodbo o služnosti, kar pa ne obsega tudi obveznosti dolžnika, da z upnico (tudi dejansko) sklene pogodbo o služnosti.
Za situacijo, ko ne pride do sklenitve pogodbe o služnosti v javnem interesu sporazumno med strankami, je predviden postopek, ki se (sprva) vodi pred upravnim organom. V primeru, da stranke po pravnomočno zaključenem upravnem postopku ne dosežejo soglasja glede (višine) nadomestila za služnost, pa nadomestilo določi sodišče v nepravdnem postopku.
izvršba zoper delodajalca - ugovor zoper sklep o izvršbi - trditveno in dokazno breme - obrazloženost ugovora
Da bi zadostil zahtevi po obrazloženem ugovoru, bi moral dolžnikov dolžnik pojasniti in dokazati, koliko natančno so znašale plače dolžnika v relevantnem obdobju oziroma koliko je znašal njegov razpoložljivi del plače, ki bi ga moral oziroma ki ga ni mogel odtegniti in izplačati upnici. Trditveno in dokazno breme je namreč v celoti na strani dolžnika (v konkretnem primeru dolžnikovega dolžnika). V tem postopku je dolžnik kot delodajalec prvotnega dolžnika tisti, ki razpolaga z vsemi ustreznimi podatki in listinami, ki so potrebne za ugotavljanje pravilnosti izvrševanja sklepa o izvršbi. Dolžnikov ugovor je zato lahko obrazložen le takrat, kadar dolžnik v ugovoru navede vse podatke o višini dolžnikovih prejemkov v ustreznem obdobju, o vrstnem redu sklepa o izvršbi, o višini terjatev, ki imajo boljši vrstni red, o uveljavljanju višje omejitve zaradi preživljanja družinskih članov in podobno. Za te trditve pa mora predložiti ustrezne dokaze, to pa so lahko plačilne liste, drugi sklepi o sodni ali davčni izvršbi, potrdila o prejetih datumih sklepov ter druga dokazila o upravno izplačilnih prepovedih.
izvršba za izpraznitev in izročitev nepremičnine - izvršilni stroški - dokazno breme upnika - odločanje o stroških po prostem preudarku
Sodišče prve stopnje je nekritično sledilo navedbam in specifikaciji upnika (podane s strani selitvenega servisa) o številu dni oprave deložacije, postavki 20,00 EUR za delavca na uro, številu opravljenih ur, številu uporabljenih vozil, voženj in o ceni vožnje vsakega od vozil, saj teh navedb upnik, kot pravilno uveljavljata dolžnika, ni z ničemer izkazal. Dolžnika sta že v prejšnji pritožbi navedla, katere so tiste (na primer) primerne listine oziroma dokazila, s katerimi bi upnik navedeno lahko izkazal, vsekakor pa vse navedeno ni izkazano na podlagi specifikacije selitvenega servisa, ki se, kot pravilno opozarjata dolžnika, niti ne začne na pravi dan. Sodišče prve stopnje tej specifikaciji ne more slediti zgolj na podlagi domnevnih razmer na trgu, kjer gre za opravljanje profitne dejavnosti, glede na velikost prostorov, ki jih je bilo treba izprazniti, drugih del, ki jih je bilo ob tem treba opraviti (demotaža kuhinj itd...), s sklepanjem, da gre za bruto zneske, nekaj od tega pa odpade še na stroške delavcev v administraciji in stroške kapitala, saj ne gre za odločanje po prostem preudarku, temveč morajo biti nastali stroški izkazani.
izvršba za denarno terjatev - otroški dodatek - družbena pomoč otrokom
Z otroškim dodatkom se staršem zagotovi dopolnilni prejemek za preživljanje, vzgojo in izobraževanje otroka. V obeh primerih, torej tudi pri draginjskem dodatku za otroke, gre za sredstva, ki so namenjena za otroke, ne glede na to, da jih sicer prejmejo starši. Ne glede (ali pa glede) na poimenovanje "draginjski dodatek za otroke" višje sodišče ocenjuje, da gre tudi pri tem dodatku za otroški dodatek. Nenazadnje je isti tudi izplačevalec dodatka, podlaga za izplačilo pa je poleg tega že obstoječa odločba o otroškem dodatku, ter upravičencem ni bilo potrebno vlagati nobenih dodatnih vlog in prejeti nobene dodatne odločbe.
sporazum o pristojnosti - postopek po ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - določitev krajevno pristojnega sodišča
Sporazum o pristojnosti je dovolj določno označen, dolžnik pa mu v ugovoru ni nasprotoval. Na ta način je upnik kriteriju iz sedmega odstavka 41. člena ZIZ zadostil, sodišče pa bi to navedbo v predlogu za izvršbo moralo upoštevati pri določitvi krajevne pristojnosti sodišča, ki bo v nadaljnjem pravdnem postopku odločalo o utemeljenosti upnikovega zahtevka.
ZIZ člen 38. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 31, 31/9.
izvršilni stroški - stroški za sestavo vloge - informativni seznam dolžnikovega premoženja - neobrazložena vloga
Predlog za predložitev informativnega seznama ne predstavlja obrazložene vloge, vendar pa je zato takšno vlogo potrebno šteti kot neobrazloženo vlogo, za katero v 9. točki tarifne številke 31 OT predpisuje vrednost odvetniških storitev v višini 50 točk za druge vloge v izvršilnem postopku.
ZIZ člen 24, 55, 55/1, 55/1-8, 55/1-12, 56a, 56a/2.
ugovor zoper nadaljevanje izvršbe z novim upnikom - relevantni ugovorni razlogi - pravno nasledstvo - prehod terjatve
Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu pravilno odločilo, da ugovor dolžnika ni utemeljen, ker v njem dolžnik ne navaja nobenega dejstva, ki bi kazalo na to, da terjatev ni prešla na novega upnika, dolžnik pa bi (glede na citirano ureditev) lahko uveljavljal le tak ugovorni razlog.
ZIZ člen 17, 24, 42, 53, 53/1, 55. OZ člen 356, 365, 366. ZPP člen 39, 39/2.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - kondemnatorni del sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine - prehod terjatve na novega upnika - listina, ki izkazuje prehod obveznosti - aktivna in pasivna legitimacija strank - sprememba firme - potrdilo o izvršljivosti - pravica do izvedbe predlaganih dokazov - neizvedba predlaganih dokazov - dokazni postopek - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - zastaranje judikatnih terjatev - zadržanje zastaranja - pretrganja zastaranja - COVID-19 - odmera stroškov postopka - ugotovitev vrednosti spornega predmeta
Sprememba firme pomeni le preimenovanje upnika, pri čemer je tudi matična številka gospodarskega subjekta ostala enaka oziroma nespremenjena. Povedano drugače, kot upnik (le z drugim imenom) tudi v tem izvršilnem postopku nastopa ista pravna oseba kot v prvotnem postopku, iz katerega izvirajo izvršilni naslovi, in torej ne gre za statusno preoblikovanje upnika, pri katerem bi prišlo do potrebe po izkazovanju prehoda terjatve.
V skladu z 42. členom ZIZ lahko neutemeljeno potrdilo o pravnomočnosti na predlog ali po uradni dolžnosti s sklepom razveljavi tisto sodišče, ki ga je izdalo. Dokler pa le to ni razveljavljeno, je sodišče v postopku, v katerem se izvršuje terjatev, nanj vezano.
Sodišče pri trditvah, ki niso konkretizirane oziroma niso pravno pomembne, ni dolžno izvajati nobenih dokazov. Dokazni postopek je namreč namenjen temu, da se ugotovi resničnost pravno pomembnih dejstev, ki so že konkretno zatrjevana.
Desetletni zastaralni rok začne teči naslednji dan po pravnomočnosti odločbe, vendar pa se za terjatev, ki je bila pravnomočno ugotovljena v sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine, lahko uporabi šele po (neuspešnem) koncu izvršilnega postopka. Ker je hkrati z naložitvijo plačila terjatve v sklepu o izvršbi tudi že dovoljena izvršba, ne pride do časovnega zamika med pravnomočnostjo sodne odločbe, s katero je naloženo plačilo terjatve, in začetkom izvršilnega postopka. Z vložitvijo predloga za izvršbo je namreč zastaranje pretrgano in dokler teče izvršilni postopek, zastaranje ne teče. Za presojo zastaranja je v teh primerih torej pomemben tudi razlog, zaradi katerega se je ta postopek zaključil. Morebitna aktivnost upnika pred sodiščem namreč nima učinka pretrganja zastaranja, če upnik pozneje izgubi pravni interes za sodno varstvo, ki ga je najprej uveljavljal. Pretrganja zastaranja ob umiku predloga za izvršbo pa ni le tedaj, ko je ta podan z namenom, da se odstopi od izterjave obveznosti.
Vse terjatve, ki so bile ugotovljene s pravnomočno sodno odločbo zastarajo v desetih letih, tudi tiste, za katere zakon sicer določa krajši zastaralni rok. Vse občasne terjatve (tudi obresti), ki izvirajo iz takšnih odločb ali poravnav in zapadejo v bodoče, pa zastarajo v roku, določenem za zastaranje občasnih terjatev, to je tri leta od zapadlosti vsake posamezne terjatve. Obresti od glavnice, ki so zapadle v plačilo po koncu glavne obravnave, zastarajo torej v treh letih. Pravnomočno je namreč odločeno le o glavnici ter o obrestih, ki so zapadle do trenutka odločanja v času sojenja, to je do izdaje prvostopenjske sodbe oziroma sklepa. Ta znesek obresti je torej judikatna terjatev.
ZST-1 člen 11, 11/1, 12a, 12a/1. ZSVarPre člen 27, 27/1, 27/2.
oprostitev, odlog in obročno plačilo sodnih taks - ugotavljanje premoženjskega stanja predlagatelja po uradni dolžnosti - družinski član prosilca
Sodišče prve stopnje je utemeljeno presojalo premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje dolžnika in njegove žene ter ugotovilo, da razen nepremičnin, ki so v (so)lasti dolžnikove žene, nimata drugega premoženja. Natančno je popisalo solastne deleže nepremičnin in pri tem ugotovilo, da njihova vrednost (gre za deleže na 23 nepremičninah) znaša 40.599 EUR ter da v nobeni od teh nepremičnin dolžnikova žena ne živi. Navedeni znesek presega mejni znesek 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka, kot ga za pridobitev brezplačne pravne pomoči (pogoji pa so enaki tudi za oprostitev sodne takse) določa ZSVarPre.
ZIZ člen 9, 9/3. ZS člen 83, 83/2, 83/3, 83/3-4. ZNP-1 člen 93, 93/1, 93/1-2.
izvršba zaradi izterjave preživnine - sodne počitnice / poletno poslovanje - nujna zadeva - tek procesnih rokov med sodnimi počitnicami - prepozen ugovor dolžnika
V času poletnega poslovanja sodišča razpisujejo naroke in odločajo v nujnih zadevah, v teh zadevah pa procesni roki tečejo. Nujne zadeve so tudi izvršilne zadeve v zvezi s postopki za varstvo koristi otrok. Tudi postopki, v katerih se odloča o preživljanju otroka (torej tudi postopek izterjave preživnine, ki je v zvezi s tem postopkom), so postopki za varstvo koristi otroka ne glede na to, ali se rešujejo samostojno ali skupaj z zakonskimi spori ali spori o ugotovitvi ali izpodbijanju očetovstva ali materinstva. Glede na navedeno je zato materialnopravni zaključek sodišča prve stopnje, da obravnavana zadeva predstavlja nujno zadevo, pravilna.
ZIZ člen 9, 9/3. ZS člen 83, 83/2, 83/3, 83/3-4. ZNP-1 člen 93, 93/1, 93/1-2.
izvršba zaradi izterjave preživnine - sodne počitnice / poletno poslovanje - nujna zadeva - tek procesnih rokov med sodnimi počitnicami - prepozen ugovor
Nujne zadeve so tudi izvršilne zadeve v zvezi s postopki za varstvo koristi otrok. Nujni so namreč tudi postopki, v katerih se odloča o preživljanju otroka, torej tudi postopek izterjave preživnine, ki je v zvezi s tem postopkom.
ZIZ člen 6, 6/2, 6/2-4, 62, 62/2. ZS člen 53a, 53a/4.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - pristojnost za odločanje - sodniški pomočnik - pravni interes za pritožbo
Dolžnik s pritožbo ugodnejše odločitve ni mogel doseči. Sklep je namreč izdan na podlagi drugega odstavka 62. člena ZIZ, ki v primeru vložitve obrazloženega ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine določa le eno možnost odločitve izvršilnemu sodišču, to je, da sodišče razveljavi sklep o izvršbi in odloči, da sodišče nato nadaljuje postopek kot pri ugovoru zoper plačilni nalog, če je za to pristojno, če pa za postopek ni več pristojno, pa se v istem sklepu izreče za nepristojno in zadevo odstopi pristojnemu sodišču. Sicer pa sestavo sodišča določa ZIZ kot specialni predpis za izvršilni postopek, ki med drugim določa, da sodniški pomočniki lahko po odredbi sodnika odločajo tudi o ugovorih zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine. V konkretnem spisu je taka odredba podana.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00079212
ZIZ člen 20a, 20a/2, 20a/3, 20a/4, 20a/5, 55, 55/1, 55/1-2, 55/1-3. OZ člen 289. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
izvršilni naslov - primernost izvršilnega naslova - neposredno izvršljiv notarski zapis - nedenarna terjatev - pogodbena kazen - zapadlost terjatve, ki iz notarskega zapisa ni neposredno razvidna - negativno dejstvo - dokazovanje zapadlosti terjatve z izjavo o zapadlosti - enostransko oblikovalno upravičenje - ugovor dolžnika
Zapadlost dolžnikove obveznosti plačila zneska 939.565,46 EUR upniku je odvisna od dejstva oziroma pogoja, navedenega v notarskem zapisu, to je (ne)imenovanja tretjega člana komisije do dne 16. 6. 2023 oziroma (ne)sprejema odločitve komisije do 31. 8. 2023. Prav tak položaj, ko zapadlost terjatve ni odvisna od poteka roka, temveč od drugega dejstva, navedenega v notarskem zapisu, pa ZIZ izrecno predvideva v tretjem do petem odstavku 20.a člena. Določeno je, da se v takem primeru zapadlost dokazuje s pisno izjavo upnika dolžniku, da je terjatev zapadla, oziroma z notarjevim obvestilom o zapadlosti.
Po stališču Vrhovnega sodišča RS niti v primeru, ko zapadlost terjatve ne izhaja že iz notarskega zapisa, zahteva po predložitvi izjave o zapadlosti oziroma obvestila notarja ne velja absolutno. Na način iz tretjega do petega odstavka 20.a člena ZIZ mora upnik zapadlost terjatve dokazovati, ko z izjavo o zapadlosti uresniči določeno oblikovalno upravičenje, ne pa tudi, ko je zapadlost odvisna le od nastopa določenega negativnega dejstva, ki izhaja že iz samega notarskega zapisa. Takrat zadošča, da upnik v predlogu za izvršbo navede, da je negativno dejstvo nastopilo. Dolžnikov položaj pa je varovan z možnostjo vložitve ugovora.
izvršba na premoženjske oziroma materialne pravice - neprava stvarna služnost - dovoljenost izvršbe - prenos neprave stvarne služnosti
Neprava stvarna služnost je služnost, ki je po svoji vsebini stvarna služnost in ki se lahko ustanovi tudi v korist določene osebe. V takih primerih se glede nastanka in prenehanja uporabljajo določila zakona, ki urejajo osebne služnosti. Torej zakon izrecno določa, da se pravila o osebnih služnostih uporabljajo le glede ustanovitve in prenehanje te služnosti, izrecne določbe o prenosljivosti neprave stvarne služnosti pa SPZ ne vsebuje. Iz navedenega izhaja, da če bi zakon želel, da je neprava stvarna služnost neprenosljiva, bi jo uredil v poglavju o osebni služnosti. Premoženjske pravice so v dvomu prenosljive, neprenosljive so samo tiste premoženjske pravice, katerih zakon ali njihova narava določata, da so vezane na točno določeno osebo. Ker je neprava stvarna služnost izvzeta iz poglavja o osebnih služnostih, torej neprenosljivost neprave stvarne služnosti ni določena z zakonom. Sicer pa za prenos neprave stvarne služnosti ne govori niti njena pravna narava. Glede na povedano ne drži, da izvršba na nepravo stvarno služnost ni dovoljena.
izvršba na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa - izvršljivost notarskega zapisa - domneva o popolnosti listine - sočasni ustni dogovor - stranske točke pogodbe
56. člen OZ določa, da če je pogodba sklenjena v posebni obliki (kar izvršljivi notarski zapis je), bodisi na podlagi zakona bodisi po volji strank, velja samo tisto, kar je v tej obliki izraženo. Veljavni so le sočasni ustni dogovori, o katerih v pogodbi ni nič rečeno, če niso v nasprotju z njeno vsebino ali če niso v nasprotju z njenim namenom, zaradi katerega je oblika predpisana. Nedvomno pa čas najema ni stranska točka, zato velja tisto, kar je glede časa najema zapisano v izvršljivem notarskem zapisu.
izvršba na podlagi verodostojne listine - izvršilni stroški - potrebni izvršilni stroški - stroški poizvedb - nagrada za poročilo stranki
Upnik ima sicer pravico do povrnitve potrebnih stroškov, vključno s stroški poizvedb, vendar pa ima pritožnik prav, da upnik ni izkazal, da je sploh opravil kakšne stroške poizvedb, niti mu v izvršilnem postopku na podlagi verodostojne listine ni treba opravljati poizvedb o premoženju dolžnika. Kar se tiče stroškov za prejem sklepa in obvestila stranki, pa le-teh sodna praksa strankam usklajeno ne priznava.
DEDNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00079235
ZPP člen 100. OZ člen 393, 406. ZD člen 145, 145/1. ZIZ člen 21.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - obstoj izvršilnega naslova - načelo formalne legalitete - primernost izvršilnega naslova za izvršbo - deljiva obveznost - vezanost sodišča na izvršilni naslov - solidarna obveznost - več upnikov - solidarnost na strani upnikov - solidarnost se ne domneva - dediščinska skupnost - zapuščina - skupna lastnina dedičev - smrt stranke med postopkom - pooblaščenec
Ker gre za deljivo obveznost, na aktivni strani pa sta dve tožeči stranki, 1. B. A. in 2. dediči po pok. A. A., se obveznost plačila pravdnih stroškov v skupni višini 11.085,08 EUR med obe tožeči stranki razdeli na dva enaka dela. Na prvo tožečo stranko B. A. torej odpade 1/2 od celotnega zneska, to je 5.542,54 EUR, in na dediče po pok. A. A. prav tako 5.542,54 EUR.
predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti - trditveno in dokazno breme - nedovoljenost informativnih dokazov - nesubstanciran dokazni predlog
Z listinama, ki jih je predložila k svojemu predlogu, dolžnica ni uspela dokazati, da je v času vročanja sklepa o izvršbi (torej v obdobju od 1. 10. 2021 do 16. 10. 2021) dejansko bivala v tujini in ne na naslovu, kjer je bila opravljena fikcija vročitve sklepa o izvršbi. Z omenjenima listinama je dolžnica zgolj dokazala, da je dne 27. 7. 2021 odpotovala za en dan v Republiko B., ter da je bila z Ukazom predsednika Republike Slovenije postavljena za veleposlanico v Republiki B., pri čemer iz Ukaza ni razvidno, za točno katero obdobje je bila postavljena za veleposlanico RS v Republiki B. oziroma s katerim dnem nastopi funkcijo veleposlanice v tujini-državi sprejemnici.
Pravilno sodišče prve stopnje ni izvedlo dokaza z zaslišanjem dolžnice, saj je dokazni postopek tudi v izvršilnem postopku namenjen temu, da se ugotovi resničnost že zatrjevanih pravno pomembnih dejstev. Zato je nedovoljen t.i. informativni dokaz, pri katerem manjkajo dejanske navedbe oziroma so le-te pavšalne, in ki naj se izpelje zato, da bo šele njegova izvedba dala podlago za trditve. Dolžnica v svojem predlogu za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti ni trdila, na katerem naslovu naj bi dejansko in neprekinjeno bivala v obdobju od 1. 10. 2021 do 16. 10. 2021, te pomanjkljive trditvene podlage pa zaradi nedovoljenega informativnega dokaza ne sme v dokaznem postopku dopolnjevati.
Ne drži tudi dolžničina pritožbena teza, da je sodišče poklonilo preveliko težo izpiskom MNZ (vpogled v CRP) z dne 13. 7. 2022 in 18. 4. 2024. Iz izpiska MNZ z dne 18. 4. 2024 jasno izhaja, da je dolžnica začasno bivanje v tujini prijavila za obdobje od 16. 11. 2021 do 16. 11. 2025, torej za obdobje, ki se ne nanaša na čas vročanja sklepa o izvršbi v tej zadevi. Tudi očitki o tem, da se sodišče ni opredelilo do predloženega dokaza Ukaza predsednika Republike Slovenije z dne 12. 7. 2021, so neutemeljeni. Pravica stranke do izvedbe dokazov ni absolutna, zato sodišče tudi ni dolžno izvesti vseh predlaganih dokazov, če za zavrnitev obstajajo upravičeni razlogi. Sodišče zato lahko zavrne nesubstancirane dokazne predloge strank in tudi nepotrebne oziroma nerelavantne dokaze, s katerimi bi se dokazovale trditve o dejstvih, ki niso pravno odločilna oziroma pravno relevantna in ne bi mogla spremeniti odločitve sodišča. Kot že navedeno, predloženi dokaz ne izkazuje in dokazuje dolžničinih trditev, da je v času vročanja sklepa o izvršbi dejansko bivala v tujini. Navedeni dokaz le potrjuje trditve, da je bila dolžnica postavljena za veleposlanico RS v tujini, pri čemer čas nastopa funkcije ni razviden. Neutemeljeni so tudi pritožbeni očitki, da bi sodišče prve stopnje moralo sodno pisanje dolžnici vročati po diplomatski poti.
izvršba na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa - hipotekarni dolžnik - tožba na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - predlog za odlog izvršbe - nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda - verjetnost uspeha v pravdni zadevi
V primeru, da bo hipotekarni dolžnik uspel s tožbo zaradi izdaje izbrisne pobotnice, bodo zanj nastale enake posledice kot v primeru uspešne tožbe zaradi neveljavnosti pravnega posla iz neposredno izvršljivega notarskega zapisa. Za hipotekarnega dolžnika ima analogen učinek ugotovitvi ničnosti notarskega zapisa - izvršilnega naslova - sodba, ki upniku nalaga izdajo izbrisnega dovoljenja. Povedano drugače, sodišče v primeru vložene tožbe iz 5. točke prvega odstavka 71. člena ZIZ lahko ugotovi verjetnost nastanka nenadomestljive ali težko nadomestljive škode zaradi realizacije izvršbe, če je verjetno izkazano, da bo dolžnik v pravdnem postopku uspel.
Kot neutemeljene pritožbeno sodišče presoja trditve, da naj bi sodišče preširoko uporabilo analogijo intra legem glede presoje izpolnjenosti objektivnega pogoja za odlog izvršbe, ker takšne analogije dolžnik ni niti zatrjeval. Kot je višje sodišče že navedlo, mora vsako sodišče paziti na ustavne pravice strank, med njimi na pravico do sodnega varstva. Kadar sodišče v zakonu opazi (protiustavno) pravno praznino, jo mora zapolniti z analogijo intra legem oziroma je dolžno zakon ustavno skladno razlagati, kar pritožbeno sodišče meni, da je sodišče prve stopnje povsem pravilno storilo. Gotovo namreč namen zakonodajalca ni bil, da hipotekarnemu dolžniku (ki ni obenem tudi osebni dolžnik upnika, temveč je nepremičnine kupil od prvotnega dolžnika, pri čemer jih ni sam zastavil in tudi ni stranka kreditne pogodbe) v primeru, kot je obravnavani, onemogoči odlog izvršbe oziroma pravico do sodnega varstva.
stroški v postopku zavarovanja - zmotna uporaba materialnega prava - dovolitev zavarovanja - zavarovanje davčnega dolga z zastavno pravico na nepremičnini
Pritožba utemeljeno opozarja, da bi moralo sodišče prve stopnje dovoliti zavarovanje tudi za stroške postopka zavarovanja, kot je to predlagal upnik. Glede na to, da sodišče v primeru predloga za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova dovoli tudi izvršbo za stroške izvršilnega postopka, odmerjene v sklepu o izvršbi, in za nadaljnje izvršilne stroške, ki niso določeni v izvršilnem naslovu, ki je podlaga za izvršbo, je ob smiselni uporabi določbe 239. člena ZIZ treba smiselno enako postopati tudi v postopku zavarovanja in zavarovanje z zastavno pravico na nepremičnini dovoliti tudi za stroške, ki bodo nastali v postopku zavarovanja. Pri presoji je treba namreč upoštevati, da je bistvo zastavne pravice (hipoteke) v tem, da se v primeru neplačila terjatev upnika poplača skupaj z obrestmi in stroški iz vrednosti zastavljenega predmeta pred vsemi drugimi upniki zastavitelja (prvi odstavek 128. člena Stvarnopravnega zakonika).