seznam dolžnikovega premoženja - narok za ugotavljanje dolžnikovega premoženja - predlog upnika - predlog za razpis naroka
Temeljno vodilo izvršilnega postopka je interes upnika, da doseže poplačilo svoje terjatve. V uresničevanje tega cilja je usmerjena tudi določba 31. člena ZIZ, katere namen je ugotoviti, ali ima dolžnik kakšno premoženje, s katerim upnik ni seznanjen, je pa na to premoženje mogoče poseči za realizacijo upnikove terjatve.
Sodišče prve stopnje z zastavitvijo s strani upnika pripravljenih vprašanj z dne 3. 3. 2014, ki so po vsebini takšna, da so usmerjena v pridobivanje informacij, ki bi mu omogočala razkrivanje dejanskega oziroma prikritega dolžnikovega premoženja, ni izčrpalo možnosti, da z zaslišanjem dolžnika pred sodiščem dne 12. 2. 2014, z opozorilom o posledicah krive izpovedi, razišče okoliščine, ki bi upniku pomagale razkriti premoženje, ki ga je dolžnik imel že ob zaslišanju zgoraj navedenega dne. Glede na navedeno je prvostopenjsko sodišče v izpodbijanem sklepu ponovno izvedbo naroka za ugotavljanja dolžnikovega premoženja neupravičeno pogojilo s tem, da upnik kot verjetno izkaže, da je dolžnik pridobil novo premoženje.
ugovor tretjega - predlog tretjega za odlog izvršbe - pogoji za odlog izvršbe - pravica tretjega na predmetu izvršbe - kvalificirane listine - verjetno izkazana pravica - nastanek nenadomestljive ali težko nadomestljive škode
Z veliko verjetnostjo je mogoče sklepati, da je nepremičnina, v naravi garaža, št. 6 v stanovanjski soseski Ž., katere izključna lastnica je na podlagi Sporazuma postala tretja, istovetna nepremičnini, na katero je bilo s sklepom z dne 16. 1. 2023 dovoljeno nadaljevanje predmetne izvršbe. Nasprotno stališče sodišča prve stopnje ni prepričljivo. Glede na to in ker je Sporazum v obliki notarskega zapisa javna listina, je izpolnjen pogoj za odlog izvršbe že po prvem odstavku 73. člena ZIZ. Nasprotno stališče bi bilo prestrogo, zlasti upoštevaje izhodišče, da je treba pogoje za odlog izvršbe na predlog tretjega razlagati širše kot tiste, ki veljajo za odlog izvršbe na predlog dolžnika.
Upnik je izvršbo za uveljavitev nedenarne obveznosti upravičen voditi vse do takrat, ko uveljavljana nedenarna obveznost ni v celoti oziroma dokončno izpolnjena. Vse do takrat je posledično upravičena tudi izvršba z izrekanjem in izterjavo denarnih kazni za dosego nenadomestnih nedenarnih obveznosti. Sodišče prve stopnje je zato pravilno štelo, da upnik dolžniku stroškov vlog z dne 11. 1. 2023 in z dne 5. 7. 2023 ni neutemeljeno povzročil.
ZD člen 132. ZPotK-1 člen 2, 2/10, 15, 15/2, 15/3. ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-2, 20a, 20a/1, 20a/3, 20a/6.
predlog za izvršbo - predčasna zapadlost kreditne obveznosti - način izkazovanja zapadlosti terjatve - primeren dodatni rok za izpolnitev - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - prehod obveznosti na dediča - odgovornost dedičev za dolgove zapustnika - izvršljiv notarski zapis
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da bi upnica od kreditne pogodbe po zapustnikovi smrti lahko veljavno odstopila le, če bi k plačilu neporavnanih obveznosti v dodatnem (najmanj) 15 dnevnem roku pozvala nova dolžnika - zapustnikova dediča in tema tudi vročila izjavo o odstopu od kreditne pogodbe. Prav tako je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da upnica s predloženim opominom z dne 8. 5. 2020, ki je sicer vseboval tudi poziv za plačilo zapadlih obveznosti, naslovljenim na A. A., in s povratnico, iz katere izhaja, da je bil navedeni opomin poslan naslovniku "A. A., X", ni izkazala, da je k plačilu zapadlih obveznosti pisno, priporočeno po pošti pozvala dediča pokojnega kreditojemalca (tj. dolžnika). Opomin in poziv za plačilo ni bil niti naslovljen na dediča, niti ni bil poslan na njun naslov, zgolj podpis na povratnici z navedbo priimka "A." pa ne dokazuje niti tega, da je poziv sploh sprejel kateri od dolžnikov. Ker je pravilna vročitev poziva, s katerim upnik konkretne dolžnike dolgovane obveznosti iz kreditne pogodbe pozove k plačilu te obveznosti v dodatnem roku, pogoj za uresničitev pravice do razdora pogodbe in za posledično predčasno zapadlost terjatve iz kreditne pogodbe, že navedeno utemeljuje zavrnitev upničinega predloga za izvršbo.
ZIZ člen 17, 17/1, 17/2, 38c, 38c/2, 52, 52/1, 52/2, 97,97/5. ZPP člen 365, 365/1.
predlog za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova - končni obračun izvršitelja - zavrnitev predloga za izvršbo - nepravilnosti pri opravljanju izvršbe - odprava nepravilnosti pri opravljanju izvršbe - dopolnitev pritožbe - dopolnitev pritožbe po izteku pritožbenega roka
V smislu 3. točke drugega odstavka 17. člena ZIZ je izvršilni naslov tudi dokončni obračun izvršitelja (t.j. obračun, ki ni sporen in je potekel rok za upnikovo zahtevo, da o obračunu odloči sodišče), kar je izrecno določeno v drugem odstavku 38.c člena ZIZ. Vendar v skladu citirano določbo dokončni obračun predstavlja izvršilni naslov le glede izterjave v dokončnem obračunu obračunane terjatve izvršitelja do upnika iz naslova plačila za delo in stroškov izvršitelja. Ne predstavlja pa izvršilnega naslova upnika zoper izvršitelja za izterjavo zneska kupnine, ki jo je izvršitelj pridobil s prodajo dolžnikovih premičnin, in do prejema katere je upnik upravičen na podlagi določb 97. člena ZIZ.
Izvršilnega naslova tudi ne predstavlja dokončni obračun terjatve z obvestilom o delitvi kupnine, izdan na podlagi določb 97. člena ZIZ. Čeprav je v petem odstavku 97. člena ZIZ določeno, da je na podlagi takšnega dokončnega obračuna terjatve z obvestilom o delitvi kupnine izvršitelj dolžan v osmih dneh od dokončnosti obračuna opraviti poplačilo upnika, v določbah ZIZ (prav tako pa tudi ne v določbah kakšnih drugih predpisov) ni podlage, da bi bilo takšno obvestilo mogoče šteti kot izvršilni naslov upnika zoper izvršitelja za plačilo terjatve v višini kupnine, do prejema katere je upravičen upnik. Tudi obvestilo o obračunu terjatve z dne 16. 10. 2023, ki ga je upnik skupaj s pisnim poročilom in obračunom plačila za delo in stroškov z dne 16. 10. 2023 predložil predlogu za izvršbo, tako nima lastnosti izvršilnega naslova in ne more biti podlaga za izvršbo za izterjavo upnikove terjatve iz naslova poplačila iz prejete kupnine.
DEDNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00076775
ZIZ člen 24, 24/4, 55, 55/1, 55/1-12, 56a, 71, 71/2. ZD člen 142, 142/1.
nadaljevanje postopka izvršbe zoper dediča - ugovor novega dolžnika - omejitev odgovornosti dediča do višine podedovanega premoženja - popis in cenitev zapustnikovega premoženja - odlog izvršbe iz posebno upravičenih razlogov - odlog izvršbe po uradni dolžnosti - potrošniška kreditna pogodba - tožba za ugotovitev ničnosti pogodbe - nepošteni pogoji v potrošniških pogodbah - varstvo potrošnikov po evropskem pravu - sodba Sodišča Evropske unije - učinkovitost sodnega varstva v primeru uspeha v sporu
O vprašanju višine podedovanega premoženja se ne odloča pri izdaji sklepa o nadaljevanju izvršilnega postopka, zaradi česar tudi navedba višine podedovanega premoženja oziroma, da se izvršilni postopek nadaljuje do višine podedovanega premoženja, v izreku takšnega procesnega sklepa ni potrebna. Neutemeljeno se pritožnica zavzema, da bi se njena odgovornost omejila zgolj na vrednost ugotovljeno po GURS, ki je bila uporabljena v zapuščinskem postopku za potrebe odmere sodne takse. Glede ugovora omejitve odgovornosti dedičev za zapustnikove dolgove je bilo v sodni praksi že večkrat pojasnjeno, da mora biti vrednost podedovanega premoženja v utemeljitev takega ugovora ugotovljena bodisi na podlagi popisa in cenitve v zapuščinskem postopku bodisi s cenitvijo v postopku, v katerem se ugotavlja odgovornost dedičev za zapustnikove dolgove. Če je na eni strani sodišče prve stopnje pojasnilo, da je namen ugotovitve vrednosti zapuščine v zapuščinskem postopku odmera sodne takse, na drugi strani pritožba ne navaja argumentov, ki bi potrjevali njeno stališče o ustreznosti ocenjene vrednosti 57.000 EUR. Trditve o obremenjenosti nepremičnine lahko dolžnik uveljavlja v postopku cenitve nepremičnin v izvršilnem postopku - če je bila ta že opravljena, pa dolžnik tega ni uveljavljal, novi dolžnik takih trditev ne more več podati, saj prevzema izvršbo v zatečenem stanju.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - sklep o motenju posesti - izrek sklepa o motenju posesti - ugotovitveni in dajatveni zahtevek - potrdilo o izvršljivosti
Pri razlagi izvršilnega naslova pri sklepih, izdanih v postopkih motenja posesti, je potrebno upoštevati, da se prepovedni del odločitve razlaga v povezavi z ugotovitvenim delom. Zahtevek zaradi motenja posesti je res dajatveni, vendar sodna praksa dopušča tudi oblikovanje posebej ugotovitvenega zahtevka in posebej dajatvenega zahtevka, kot so ga oblikovale tožeče stranke v tožbi in je oblikovan posledično v izreku izvršilnega naslova. Torej sodna praksa dopušča, da se poleg prepovedi nadaljnjega motenja zahteva tudi ugotovitev načina motenja posesti. Tak tožbeni zahtevek in posledično tak izrek v sodni odločbi pa je šteti kot celoto in ga je treba tudi obravnavati kot celoto. S tem, ko se najprej v sklepu o motenju posesti ugotovi način motenja posesti, je določno opredeljen dajatveni tožbeni zahtevek v motenjski pravdi, posledično pa zadostuje potrdilo o izvršljivosti dajatvenega dela.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - NOTARIAT - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00076759
ZIZ člen 1, 20a, 20a/1, 21, 21/1, 24, 38, 38/5, 38/6, 53, 53/1, 53/2, 55, 55/1, 58, 58/1, 71, 71/1, 71/1-5, 71/2. OZ člen 347, 347/1, 356, 356/1, 356/2, 359, 359/1, 360, 361, 361/2. ZZUSUDJZ člen 3, 3/2. ZS člen 83a. ZN člen 4, 23, 24, 31, 32, 33, 34, 35, 42, 43, 43/1, 43/1-2, 43/1-4, 43/1-6, 50. SPZ člen 137, 137/1, 154, 154/1, 154/2, 154/2-5, 154/3. ZZK-1 člen 29, 206, 211, 211/2.
izvršba na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa - soglasje z neposredno izvršljivostjo - ugovor zoper sklep o izvršbi - ugovor ničnosti - načelo stroge formalne legalitete izvršilnega postopka - cesija - zastaranje terjatve, ugotovljene z neposredno izvršljivim notarskim zapisom - terjatev, ugotovljena s pravnomočno odločbo (judikatna terjatev) - tek rokov v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-Cov-2 (COVID-19) - nepremagljive ovire za uveljavljanje terjatve - zadržanje zastaranja - zastaranje zamudnih obresti - prenehanje hipoteke - prenehanje hipoteke v materialnem smislu - odlog izvršbe - stroški odgovora na ugovor dolžnika - stroški odgovora na predlog za odlog
Notarska pomočnica je zasebne listine potrdila in jih na predpisan način spojila z notarskim zapisom oziroma jih pripojila k notarskemu zapisu, s tem pa so postale njegov sestavni del. V notarskem zapisu podano soglasje z neposredno izvršljivostjo notarske listine (clausula exequendi) je glede na pojasnjeno dano glede vseh dogovorjenih obveznosti, torej tudi glede obveznosti po kreditni pogodbi, s tem pa ima ta notarski zapis vsebino in naravo izvršilnega naslova po 20.a členu ZIZ in to v celotnem obsegu.
Izvršilni postopek ni namenjen ukinjanju izvršilnega naslova oziroma ugotovitvi njegove ničnosti, zato izvršilno sodišče ni pristojno presojati njegove pravilnosti in upniku na tej podlagi, z učinkom pravnomočnosti, trajno odreči pravico do izvršbe na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa.
V zvezi z zastaranjem glavnice po notarskem zapisu obstaja obširna, enotna in ustaljena sodna praksa, po kateri (glavna) terjatev iz izvršljivega notarskega zapisa enako kot judikatna terjatev zastara v desetih letih.
V času od 12. 3. 2020 do 31. 5. 2020 so bili izpolnjeni pogoji za uporabo 360. člena OZ zaradi epidemije Covid-19 in z namenom njenega obvladovanja izrečenih izrednih ukrepov, kar pomeni, da je bil tek zastaralnega roka v tem času zadržan in se je skladno s pravilom iz drugega odstavka 361. člena OZ podaljšal za čas trajanja nepremagljive ovire.
Ugasnitev oziroma zastaranje hipoteke zaradi poteka časa po peti alineji drugega odstavka v zvezi s tretjim odstavkom 154. člena SPZ daje šele pravico zahtevati njen izbris, formalno pa hipoteka do trenutka dejanskega izbrisa še vedno obstaja in skladno s publicitetnimi učinki zemljiške knjige tudi veže. Na hipoteko je vezano tudi izvršilno sodišče, ki v izvršilnem postopku ne more presojati dejstev v zvezi z ugasnitvijo oziroma zastaranjem hipoteke zaradi poteka časa, saj je ta presoja pridržana zemljiškoknjižnemu sodišču v postopku za izbris starih hipotek oziroma pravdnemu sodišču v postopku s tožbo na ugotovitev, da je hipoteka ugasnila, ali v postopku s tožbo na izdajo izbrisnega dovoljenja.
ZPP člen 116, 394, 394/1, 394/1-2, 395, 395/1. ZIZ člen 42, 42/2.
obnova postopka - vrnitev v prejšnje stanje - razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti - napačna vročitev - zamuda roka za ugovor - subsidiarnost
Obnovitveni razlog po 2. točki prvega odstavka 394. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ (če kakšni stranki z nezakonitim postopanjem, zlasti z opustitvijo vročitve, ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem) je subsidiarne narave (in ga dolžnik ne more uveljavljati v predlogu za obnovo postopka, če je bil tak razlog brez uspeha uveljavljan v prejšnjem postopku). Ker nepravilno vročitev sklepa o izvršbi dolžnik v predmetni zadevi uveljavlja tudi v predlogu za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti sklepa o izvršbi in ker sodišče prve stopnje o tem predlogu še ni odločilo, uveljavljanje istih navedb tudi v predlogu za obnovo postopka že iz tega razloga v tem trenutku ni dovoljeno, saj primarno pravno sredstvo za odpravo zatrjevanih nepravilnosti pri vročanju predstavlja predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti.
Po stališču teorije in obsežne sodne prakse nepravilno vročanje ne more biti upravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje, stranka pa lahko kršitev uveljavlja v okviru pravnih sredstev, ki so ji na voljo zaradi napačne vročitve (in posledične nezmožnosti sodelovanja v postopku). Predpostavka za utemeljenost predloga za vrnitev v prejšnje stanje je namreč opravičljiva zamuda pravnega dejanja, ki se je pripetila stranki, kar predpostavlja predhodno pravilno vročitev in že po naravi stvari izključuje napake, ki naj bi jih zagrešilo sodišče.
ZFO-1 člen 25, 25/3. ZIZ člen 34, 34/3, 148, 148/1, 148/2, 149, 149/1, 149/2. ZPP člen 340, 341.
nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom - rubež denarne terjatve dolžnika - namenska sredstva - gospodarski spor - zmotna uporaba materialnega prava - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - sredstva, izvzeta iz izvršbe - občina kot stranka postopka
Določba 149. člena ZIZ je sistematično uvrščena med določbe, ki se nanašajo na izvršbo na denarna sredstva v gospodarskih zadevah, v skladu s prvim odstavkom 148. člena ZIZ pa se določbe 148. do 151. člena ZIZ uporabljajo le za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, izdanega v postopku v gospodarskih sporih, in za izvršbo na podlagi verodostojne listine, če bi v primeru ugovora veljala pravila postopka v gospodarskih sporih. V nasprotnem se, kot izrecno določa drugi odstavek 148. člena ZIZ, izvršba na denarna sredstva opravi po (splošnih) določbah 136. do 147. člena ZIZ. Sodišče prve stopnje, ki se je pri presoji pogojev za uporabo 149. člena ZIZ osredotočilo le na presojo, ali je to določbo mogoče uporabiti tudi za izvršbo na denarno terjatev dolžnika, presoje, ali so v obravnavani zadevi sploh podani v 148. členu ZIZ predpisani temeljni pogoji za uporabo 149. člena ZIZ, ni opravilo in pravnorelevantnih dejstev v zvezi s tem ni ugotavljalo. Ker sodišče prve stopnje zaradi zmotne uporabe materialnega prava pogojev za uporabo 149. člena ZIZ ni presojalo tudi z vidika predpostavk iz 148. člena ZIZ, je dejansko stanje v zvezi s tem ostalo nepopolno ugotovljeno, posledično pa tudi pravilnosti odločitve sodišča prve stopnje o zavrnitvi upnikovega predloga ni mogoče preizkusiti. ZFO-1 v tretjem odstavku 25. člena vsebuje izrecno prepoved prisilnega posega na sredstva, namenjena sofinanciranju investicij, in v zvezi s tem določa, da se sredstva občin, namenjena sofinanciranju investicij, ne smejo zaseči za plačilo dospelih obveznosti iz zadolžitve, odškodnin po sodnih sklepih in odškodnin po zakonu, ki ureja denacionalizacijo. Navedeno pomeni, da so (pod pogoji iz tega člena) ta sredstva že na podlagi citirane določbe izvzeta iz izvršbe, in sicer ne glede na to, ali je v zvezi s posegom na ta sredstva mogoče uporabiti določbo 149. člena ZIZ ali ne. Vendar pa izvzetje iz izvršbe po tretjem odstavku 25. člena ZFO-1 ne velja glede izterjave vseh obveznosti občin, ampak le tistih, ki so v tej določbi izrecno navedene, tj. za plačilo dospelih obveznosti iz zadolžitve, odškodnin po sodnih sklepih in odškodnin po zakonu, ki ureja denacionalizacijo. Za presojo, ali je v konkretnem primeru mogoče uporabiti citirano določbo, je tako treba najprej ugotoviti, ali obveznosti, zaradi izterjave katerih se vodi izvršba, spadajo med navedene obveznosti.
nadaljevanje prekinjenega izvršilnega postopka - zahteva za oceno ustavnosti določb zakona - izvršba na podlagi verodostojne listine - standard obrazloženosti ugovora - neobrazložen ugovor zoper sklep o izvršbi - trditveno in dokazno breme dolžnika
Ustavno sodišče je v odločbi U-I-192/23 zavrnilo pomisleke o ustavni neskladnosti določb ZIZ, ki obrazloženost (in s tem utemeljenost) ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine pogojujejo s predlaganjem dokazov za podane navedbe. V 35. točki obrazložitve citirane odločbe je v zvezi s tem izpostavilo, da mora dolžnik ugovoru dokaze dejansko predložiti le, ko priznava obstoj pravnega temelja uveljavljane terjatve (poslovnega razmerja) in obstoj ter avtentičnost verodostojne listine, hkrati pa tudi to, da ima dovolj podatkov, da se do nje opredeli, tudi če oporeka pravni pravilnosti njene vsebine. V 36. točki obrazložitve pa je pojasnilo, da dolžnik, ki se odloči priznati pravni temelj terjatve in se braniti s samostojnim ugovorom, kot je ugovor stvarnih napak, standard obrazloženega ugovora doseže razmeroma enostavno, saj zadošča, da predlaga vsaj en dokaz v zvezi z zatrjevanimi dejstvi, kar je lahko tudi njegovo zaslišanje. V obravnavani zadevi dolžnik v ugovoru temu ni zadostil.
Iz dolžnikovega ugovora izhaja, da priznava obstoj poslovnega razmerja z upnikom, in sicer v zvezi z dobavo sistema, ki so ga vgradili v A., prav tako pa tudi, da je dolžniku znano, na kaj se nanaša upnikov zahtevek. Obveznosti plačila terjatve, ki mu je bila naložena s sklepom o izvršbi na podlagi verodostojne listine, in izvršbi za njeno izterjavo, pa nasprotuje s sklicevanjem na napake upnikove izpolnitve, tj. na nedelovanje vgrajenega sistema in na upnikovo nepripravljenost, da kljub podanim večkratnim pozivom napake odpravi. Čeprav dolžnik v zvezi s temi dejstvi sam nosi trditveno in dokazno breme, za svoje navedbe v ugovoru ni predlagal nobenega dokaza.
zahteva za oceno ustavnosti - zahteva za oceno ustavnosti določb zakona - izvršba na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor - navajanje trditev in predlaganje dokazov - zavrnitev ugovora zoper sklep o izvršbi
Ustavno sodišče je v odločbi U-I-192/23 zavrnilo pomisleke o ustavni neskladnosti določb ZIZ, ki obrazloženost (in s tem utemeljenost) ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine pogojujejo s predlaganjem dokazov za podane navedbe. V 35. točki obrazložitve citirane odločbe je v zvezi s tem izpostavilo, da mora dolžnik ugovoru dokaze dejansko predložiti le, ko priznava obstoj pravnega temelja uveljavljane terjatve (poslovnega razmerja) in obstoj ter avtentičnost verodostojne listine, hkrati pa tudi to, da ima dovolj podatkov, da se do nje opredeli, tudi če oporeka pravni pravilnosti njene vsebine. V 36. točki obrazložitve pa je pojasnilo, da dolžnik, ki se odloči priznati pravni temelj terjatve in se braniti s samostojnim ugovorom, kot je ugovor stvarnih napak, standard obrazloženega ugovora doseže razmeroma enostavno, saj zadošča, da predlaga vsaj en dokaz v zvezi z zatrjevanimi dejstvi, kar je lahko tudi njegovo zaslišanje. V obravnavani zadevi dolžnik v ugovoru temu ni zadostil.
Iz dolžnikovega ugovora izhaja, da priznava obstoj poslovnega razmerja z upnikom, in sicer v zvezi z najemom mini bagra, prav tako pa tudi, da mu je znano, na kaj se nanaša upnikov zahtevek in verodostojne listine, na katere je opiral predlog za izvršbo. Obstoju upnikove terjatve, katere plačilo in izterjava sta predmet sklepa o izvršbi, pa nasprotuje s sklicevanjem na okvaro v najem vzetega predmeta, ki naj bi jo bil dolžan odpraviti upnik, in na dogovor z upnikom, da najemnine v tem času ne bo zaračunal. Čeprav dolžnik v zvezi s temi dejstvi sam nosi trditveno in dokazno breme, za svoje navedbe v ugovoru ni predlagal nobenega dokaza. Šele v pritožbi podani dokazni predlogi pa so prepozni in jih ni mogoče upoštevati (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
ZPP člen 132, 132/1, 141a, 141a/4, 141a/7, 142, 142/1. ZIZ člen 9, 9/3, 15. Pravilnik o elektronskem poslovanju v civilnih sodnih postopkih (2010) člen 32, 32/1, 35, 35/1.
vročanje po elektronski poti - fikcija vročitve - nastop fikcije vročitve - oprava vročitve s potekom 15 dnevnega roka - vročanje v varen elektronski predal - prepozna pritožba - zavrženje pritožbe kot prepozne
V primeru, če naslovnik elektronske pošiljke ne prevzame v 15 dneh od dneva prejema obvestila o prispeli pošiljki, informacijski sistem za varno elektronsko vročanje naslednji dan po poteku tega roka informacijskemu sistemu e-sodstvo zgolj pošlje sporočilo s potrdilom o opravljeni elektronski vročitvi na podlagi fikcije (prvi odstavek 35. člena Pravilnika o elektronskem poslovanju v civilnih sodnih postopkih in v kazenskem postopku), naslovniku pa je skladno s sedmim odstavkom 141.a člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ omogočena seznanitev z vsebino pisanja (z vložitvijo v varen elektronski predal). Sama fikcija vročitve ni vezana na to, kdaj je bilo pisanje puščeno v varnem elektronskem predalu, temveč zgolj na potek 15 dnevnega roka, odkar je bilo naslovniku v varnem elektronskem predalu puščeno obvestilo o prispeli elektronski pošiljki in nastopi 15. dan od prejetja obvestila o prispelem pisanju.
ZIZ člen 61, 61/2, 65, 65/5. ZPP člen 337, 337/1. ZUstS člen 23, 23/1.
nadaljevanje prekinjenega izvršilnega postopka - zahteva za oceno ustavnosti določb zakona - neobrazložen ugovor zoper sklep o izvršbi - izvršba na podlagi verodostojne listine - predlaganje dokazov - standard obrazloženosti ugovora - prepozno predlagan dokaz
Ustavno sodišče je v odločbi U-I-192/23 zavrnilo pomisleke o ustavni neskladnosti določb ZIZ, ki obrazloženost (in s tem utemeljenost) ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine pogojujejo s predlaganjem dokazov za podane navedbe. V 35. točki obrazložitve citirane odločbe je v zvezi s tem izpostavilo, da mora dolžnik ugovoru dokaze dejansko predložiti le, ko priznava obstoj pravnega temelja uveljavljane terjatve (poslovnega razmerja) in obstoj ter avtentičnost verodostojne listine, hkrati pa tudi to, da ima dovolj podatkov, da se do nje opredeli, tudi če oporeka pravni pravilnosti njene vsebine. V 36. točki obrazložitve pa je pojasnilo, da dolžnik, ki se odloči priznati pravni temelj terjatve in se braniti s samostojnim ugovorom, kot je ugovor stvarnih napak, standard obrazloženega ugovora doseže razmeroma enostavno, saj zadošča, da predlaga vsaj en dokaz v zvezi z zatrjevanimi dejstvi, kar je lahko tudi njegovo zaslišanje. V obravnavani zadevi dolžnik v ugovoru temu ni zadostil.
Iz dolžnikovega ugovora izhaja, da priznava obstoj poslovnega razmerja z upnikom, in sicer v zvezi s prodajo in nakupom mešalnika za luči, prav tako pa tudi, da je dolžniku znano, na kaj se nanaša upnikov zahtevek. Obstoju terjatve, katere plačilo in izterjava sta predmet sklepa o izvršbi, pa nasprotuje s sklicevanjem na napake upnikove izpolnitve oziroma na neskladnost obračunanega zneska (za novo blago) z vrednostjo dobavljenega (rabljenega) blaga. Kljub temu, da v zvezi s temi dejstvi sam nosi trditveno in dokazno breme, za svoje navedbe v ugovoru ni predlagal nobenega dokaza. Šele v pritožbi podani dokazni predlogi pa so prepozni in jih ni mogoče upoštevati (prvi odstavek 337. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
ZIZ člen 226, 273, 273/1, 273/1-2, 273/1-3, 273/2, 277, 277/2. OZ člen 33, 33/6.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - pogodba o rezervaciji za stanovanjsko enoto - predpogodba - tožba za sklenitev prodajne pogodbe - izdaja začasne odredbe pred vložitvijo tožbe - pogoji za izdajo začasne odredbe - obstoj verjetnosti terjatve - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine - zaznamba prepovedi v zemljiški knjigi - nevpisana nepremičnina v zemljiški knjigi - izrek denarne kazni zaradi kršitve prepovedi iz začasne odredbe
Predpogodba v primeru spremenjenih okoliščin strank ne veže. Tako upravičenje lahko stranka uveljavi tako, da odkloni sklenitev glavne pogodbe. V konkretnem primeru se dolžnik v ugovoru res sklicuje na spremenjene okoliščine, a kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, za svoje trditve ne predlaga in tudi ne predloži nobenega dokaza. Res je, da bo svoje trditve lahko uveljavljal v pravdi, ki jo je sprožila upnica, a neobrazloženih ugovornih navedb v postopku zavarovanja sodišče glede na procesne določbe ni moglo upoštevati - nobene zakonske podlage namreč nima, da bi samo delalo poizvedbe in izvajalo dokaze brez ustreznega dokaznega predloga. Sodišče prve stopnje je upoštevalo trditve obeh strank, pri tem pa ugotovilo, da dolžnik za svoje trditve ni predložil in tudi ne predlagal nobenega dokaza.
Tudi presoja obstoja nevarnosti, da bo uveljavitev terjatve brez izdane začasne odredbe onemogočena ali precej otežena, je pravilna. Dolžnik res navaja v ugovoru, da je še pred izdano začasno odredbo na spletu pri spornem stanovanju spremenil status stanovanja v "rezervirano" in torej začasno stanovanje umaknil iz prodaje, a vendar ne zanika, da bi upnici rekel, da bo, če ne bo vrnila podpisane pogodbe (za višjo ceno od tiste iz predpogodbe), vrnil aro z obrestmi in po preteku roka začel z aktivno prodajo stanovanja.
Sodišče prve stopnje se je (kljub pravilni odločitvi) oprlo na napačno pravno podlago. Začasne odredbe ni izdalo na podlagi 2. točke prvega odstavka 273. člena ZIZ, saj je del le-te tudi zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve v zemljiški knjigi. Ker nepremičnina ni vpisana v zemljiško knjigo, je zato v obravnavanem primeru treba izhajati iz 3. točke prvega odstavka 273. člena ZIZ, ki pa, kot opozarja tudi pritožba, narekuje določitev denarne kazni (drugi odstavek 273. člena ZIZ). Z izdano začasno odredbo je sodišče prve stopnje sicer res prepovedalo odtujitev odtujitve in obremenitve nepremičnine. Ker pa ta ni vpisana v zemljiško knjigo, gre pri tem (pri prepovedi odtujitve in obremenitve) za prepoved dejanja, s katerim bi dolžnik povzročil škodo upnici. Tudi sicer iz smisla zavarovanja in uvoda 273. člena ZIZ izhaja, da se sme za zavarovanje nedenarne terjatve izdati vsako začasno odredbo, s katero je mogoče doseči namen zavarovanja. Namen zavarovanja je v obravnavani zadevi preprečitev dolžniku, da v času pravde, ki se nanaša na sporno stanovanje, tega stanovanja ne bi prodal in s tem v primeru pravdnega uspeha upnice, preprečil realizacije pravnomočne sodbe. Ko gre za začasno odredbo po 2. točki prvega odstavka 273. člena ZIZ, je preprečitvi odsvojitve namenjena zaznamba prepovedi v zemljiški knjigi. Ko imamo opravka z nevpisano nepremičnino, pa je ekvivalent zaznambi lahko le določitev denarne kazni, kar je storilo z izpodbijanim sklepom tudi sodišče prve stopnje.
IZVRŠILNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - PRAVO SVETA EVROPE
VSK00073739
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 12, 12/1, 13, 14, 15, 16, 17. ZIZ člen 23.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - evropski plačilni nalog
Sodna praksa je glede vprašanja, ali sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, kakršen je bil izdan v predmetni zadevi, omogoča izdajo evropskega izvršilnega naloga, enotna. Zgolj oznaka verodostojne listine z datumom njene izdaje in zapadlostjo ter zneskom terjatve temelja zahtevka ne opredeljuje v zahtevani meri, posebej še, ker verodostojna listina ni vročena dolžniku hkrati s sklepom o izvršbi.
OZ člen 356, 365. ZOR člen 379, 388. ZIZ člen 44, 44/3.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - pravnomočen sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - zastaranje judikatne terjatve - začetek teka zastaralnega roka - pretrganje zastaranja - umik predloga za izvršbo - nezmožnost oprave izvršbe
V konkretnem primeru je tek izvršilnega postopka na podlagi verodostojne listine I 20053/1999, vse do njegove pravnomočne ustavitve s sklepom z dne 9. 4. 2013, imel učinek pretrganja zastaranja, čeprav je bila ustavitev posledica upnikovega predloga za ustavitev izvršbe oziroma umika izvršilnega predloga. Upnik je namreč, že k predlogu za izvršbo, priložil vlogo svojega pravnega prednika z dne 28. 3. 2013, vloženo v izvršilnem postopku I 20053/1999, iz katere izhaja, da upnik ustavitve izvršbe I 20053/1999 ni predlagal iz razloga, ker bi se želel odpovedati pravnemu varstvu zoper dolžnika. Upnik je navedeno storil zato, ker se do tedaj ni uspel prisilno poplačati, glede na pridobljene podatke pa tudi ni bilo izgledov za poplačilo v bližnji prihodnosti ter bi vztrajanje pri izvršilnem postopku I 20053/1999 upniku povzročilo le dodatne stroške.
Predlog za ustavitev oziroma umik ni bil posledica upnikovega odreka pravnemu varstvu, pri čemer tudi ni bistveno, da za nezmožnost oprave izvršbe ni bil odgovoren dolžnik. Bistveno je, da se upnik z umikom ni imel namena odreči pravnemu varstvu.
nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom - izkaz pravice na predmetu izvršbe - sredstvo in predmet izvršbe - izvršba na internetno domeno - obligacijske pravice - izvršba na premoženjske oziroma materialne pravice - (ne)vezanost na predlog stranke - smiselna uporaba predpisov - rubež in prenos terjatve
Spletna domena sama po sebi ne more biti predmet izvršbe, ampak je predmet izvršbe lahko celota obligacijskih pravic, ki za nosilca domene izhajajo iz pogodbenega razmerja v zvezi z registracijo konkretne domene.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00076762
ZFPPIPP člen 20, 20/3, 21, 21/1, 21/2, 390, 390/1, 408, 408/2, 408/2-5, 409, 409/1, 410. KZ-1 člen 211. KZ člen 217. ZPP člen 14, 343, 343/1, 343/4. ZIZ člen 15.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - osebni stečaj - odpust obveznosti - terjatev na podlagi izvršilnega naslova - začetek osebnega stečaja - pravnomočni sklep sodišča o odpustu obveznosti - obsodilna kazenska sodba - kaznivo dejanje goljufije - isti historični dogodek - namerna povzročitev škode - naklep - vezanost civilnega sodišča na kazensko obsodilno sodbo - obstoj kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti
V pravdnem oziroma smiselno v izvršilnem postopku je sodišče na prej izdano pravnomočno obsodilno kazensko sodbo, ki temelji na istem dejanskem stanju, glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti vezano. Dolžnica je bila pravnomočno obsojena zaradi kaznivega dejanja goljufije, s čimer je upnikoma povzročila veliko premoženjsko škodo. Gre za kaznivo dejanje, ki ga je mogoče storiti le z naklepom. Oboje navedeno pa pomeni, da je v obravnavanem primeru izpolnjen zakonski dejanski stan iz 5. točke drugega odstavka 408. člena ZFPPIPP, to je, da je dolžnica upnikoma namerno povzročila škodo.
Dolžnik dolžne sodne takse ni poravnal. Tega v pritožbi niti ne navaja. S predložitvijo določenih sodnih odločb, s katerimi je bil oproščen plačila sodne takse v drugih postopkih, ne more uspeti. Oprostitev plačila sodne takse velja samo v postopku, za katerega je bil posamezen sklep izdan.