ZPrCP člen 8, 8/1, 46, 46/5, 46/5-3. ZP-1 člen 65, 65/4, 136, 136/1, 136/1-5, 163, 163/9.
zahteva za sodno varstvo - odgovornost lastnika vozila - razbremenitev odgovornosti - obrnjeno dokazno breme - dokazno breme lastnika vozila - razbremenilni dokazi - dokazni standard - razumen dvom - alibi
Storilec je predloženimi dokazi in navedbami zagovora ob predočenju teh dokazov vsekakor vzbudil razumen (resen) dvom glede domnevanega dejstva, da je bil voznik motornega vozila, kateremu je bila izmerjena prekoračitev hitrosti.
Sodišče prve stopnje je z razlogi sodbe, da ni mogoče izključiti možnosti, da je storilec v času izvajanja zobozdravstvenih storitev prehajal med Bosno in Slovenijo, ter z navedbami, da ni predložil dokaza, da je bil v času storitve prekrška v Bosni, v škodo storilca kršilo prvi odstavek 8. člena ZPrCP. Takšne zahteve sodišča o predložitvi dokazov so v nasprotju s tem, kar (v skladu s sodno prakso) od lastnika vozila zahteva prvi odstavek 8. člena ZPrCP; sodišče je od storilca zahtevalo predložitev dokazov, ki presegajo dokazni standard razumnega dvoma.
nepodpisana vloga - zavrženje nepopolne vloge - nepopolna ali nerazumljiva vloga - poziv na dopolnitev oz. popravo vloge
Sodišče prve stopnje bi torej moralo storilko pozvati, da nepopolno vlogo podpiše in šele v primeru, da tega v postavljenem roku ne bi storila, bi lahko zahtevo kot nedovoljeno zavrglo.
Predmet odločanja v tem postopku ni vprašanje, ali je bila odločba prekrškovnega organa, s katero je bil odpravljen plačilni nalog in nadomeščen z novim, izdana pravilno in zakonito, temveč vprašanje, ali je storilec že v tem trenutku upravičen do povrnitve stroškov, ki so mu nastali v zvezi z zahtevo za sodno varstvo zoper prvi plačilni nalog. Ker gre za en sam postopek, je odločanje o povrnitvi stroškov preuranjeno.
nadomestni zapor - postopek za odreditev nadomestnega zapora - način izvršitve - zastaranje izvršitve sankcije - globa za prekršek - zastaranje izterjave - davčna izvršba
Nadomestni zapor ni institut za odpustitev oziroma omilitev globe, ampak je način izvršitve globe.
V danem primeru obvestilo in sklep zajemata le tiste neplačane in neizterljive globe, katerih seštevek ne presega zneska 3.000,00 EUR, ki se na podlagi drugega odstavka 20.a člena ZP-1 lahko izvrši z največ 30 dni nadomestnega zapora, presežek neplačanih in neizterljivih glob pa ni predmet izpodbijanega sklepa in zato tudi ne tega pritožbenega postopka, v katerem pritožbeno sodišče postopa po določbah 192.č člena ZP-1.
Izvrševanje se je začelo v rokih iz prvega in tretjega odstavka 44. člena ZP-1 in se v skladu s četrtim odstavkom 44. člena v zvezi s petim odstavkom 20.a člena ZP-1 lahko izvršuje do poteka zastaralnih rokov, ki jih določa zakon, ki ureja davčno izvršbo.
ZP-1 člen 136, 136/1, 136/1-1. ZJRM-1 člen 6, 6/1, 6/4.
ustavitev postopka o prekršku - opis prekrška - konkretizacija - razveljavitev sodbe
Po mnenju pritožbenega sodišča ti znaki so podani, saj opis, da je storilec oškodovanko odrinil iz vozila in nanjo kričal, pri čemer se je oškodovanka prestrašila, se počutila prizadeto in prestrašeno, zadošča in ni treba, da se dobesedno povzame besede, ki naj bi jih storilec pri kričanju izrekel. Pri zaključku, da naj bi iz izjave oškodovanke izhajalo, da je dejanje izzvala in da zato storilčevega ravnanja ni mogoče opredeliti kot nesramnega in nasilnega, pa gre že za dokazno oceno izjave oškodovanke, kar je lahko le predmet dokaznega postopka, ki pa ga sodišče prve stopnje še ni izvajalo. Povedano pa pomeni, da pogoji za ustavitev postopka po 1. točki prvega odstavka 136. člena ZP-1 niso podani.
Zavarovalna pogodba se sklene na podlagi ponudbe. Ponudba mora biti sestavljena v skladu s pogoji, po katerih zavarovalnica sklepa zavarovanje. Podpis na ponudbi torej praviloma dokazuje, da je zavarovalec s temi pogoji seznanjen, kar je, kot rečeno, namen varstva potrošnikov. Pri sklenitvi na daljavo, ko naj bi štelo že plačilo prve premije za podpis na ponudbi, pa ni mogoč enak sklep. Tak način sklepanja pogodb potrošnikom ne zagotavlja pravic in jamstev, kakršne določa ZVPot. Tudi po mnenju pritožbenega sodišča je šlo zato za nepošteni pogoj v smislu 23. člena ZVPot.
vročanje - zakonska fikcija vročitve - predlog za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti - predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - hišni predalčnik
Naslovnik, ki zatrjuje, da mu neka odločba ni bila pravilno vročena, mora hkrati izpodbijati tudi odločitev samo, kar pomeni, da mora vložiti tudi redno pravno sredstvo (oziroma v tem primeru predlog za odložitev prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja), saj samo na tak način lahko doseže vsebinsko presojo glede sporne fiktivne vročitve.
ZP-1 člen 57, 155, 155/1, 155/1-8, 163, 163/11. ZDavP-2 člen 37, 37/3, 397.
razveljavitev po uradni dolžnosti - zaprtje računa in odprtje novega - plačilni nalog izdan v postopku o prekrških - izvedba dokazov v ponovljenem postopku - plačilni nalog prekrškovnega organa
Prekrškovna norma iz 14.a člena prvega odstavka 397. člena ZDavP-2 je specifična v tem, da zavezanec za zadostitev njeni vsebini obvezno potrebuje sodelovanje tretje osebe (ponudnika plačilnih storitev) in njegova zmožnost zadostiti zavezujoči normi ni odvisna zgolj od njegove volje, ampak tudi od volje oziroma poslovne politike banke oziroma drugega ponudnika plačilnih storitev. Pritožbeno sodišče zato opozarja tudi na pravilno pravno razumevanje v ZSV in pritožbi zatrjevanega dejstva, da pravna oseba pri ponudnikih plačilnih storitev ni mogla odpreti novega transakcijskega računa. S tem, ko se pravni in odgovorni osebi izreče sankcija za prekršek, pravna oseba ne dobi pravnega ali drugačnega temelja, ki bi ponudnika plačilnih storitev zavezal, da z njo sklene krovno pogodbo o izvajanju plačilnih storitev oziroma ji odpre transakcijski račun. To pomeni, da kljub izreku prekrškovne sankcije vsa tveganja glede sive ekonomije in izogibanja davkom in prispevkom, ki jih navajata prekrškovni organ in sodišče prve stopnje, ostajajo nespremenjena.
razbremenilni razlogi - izostanek razlogov o odločilnih dejstvih - načelo materialne resnice - kontradiktornost - razlogi za ustavitev postopka o prekršku - storilec
Če se je sodišče prve stopnje odločilo za dopolnitev dokaznega postopka oziroma izvajanje s strani pravne osebe predlaganih dokazov, bi moralo skladno z načelom materialne resnice, ki ga zavezuje tudi pri presoji okoliščin iz tretjega odstavka 14. člena ZP-1, ustrezno pozornost nameniti verodostojnosti izpovedb oziroma trditev (še posebej ob odsotnosti materialnih dokazov) in se opredeliti tudi do drugačnih stališč, ki jih je glede uveljavljanih razbremenilnih razlogov pravne osebe v odločbi o prekršku zavzel prekrškovni organ. Kadar se sodišče prve stopnje zaradi preverbe zatrjevanih razbremenilnih razlogov odloči za dopolnitev dokaznega postopka, je po oceni pritožbenega sodišča primerno, da preveri tudi, kakšna je bila reakcija pravne osebe neposredno po tem, ko je izvedela za ravnanje voznika v konkretnem primeru (če pravna oseba dokazil o tem ne predloži sama). Glede na to, da naj bi po zatrjevanju pravne osebe v obravnavani zadevi voznik v samovoljno s kršitvijo njenih navodil in pravil storil štiri hude prekrške, povezane z (ne)varnostjo v cestnem prometu, je v okviru dolžnega nadzorstva zoper takega voznika praviloma potrebna vsaj uvedba postopka za ugotavljanje delovnopravne oziroma disciplinske odgovornosti, zelo verjetno pa tudi izrek ukrepa. Ukrepanje zoper voznika je namreč pomemben pokazatelj odnosa pravne osebe do spoštovanja njenih pravil in navodil, čemur je dolžno nadzorstvo v osnovi tudi namenjeno.
ZDavP-2 člen 37,37/3, 397, 397/1, 397/1-14a. ZP-1 člen 155,155/1. ZPlaSSIED člen 99,99/1.
odgovornost pravne osebe za prekršek - transakcijski račun - zahteva za sodno varstvo zoper plačilni nalog prekrškovnega organa
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje v konkretnem primeru v okviru odločanja o odgovornosti ni vsebinsko presodilo navedbe iz zahteve za sodno varstvo, da je bil transakcijski račun podjetja enostransko zaprt s strani banke. Prekrškovni organ v plačilnem nalogu te okoliščine ni navedel. Tudi sodišče prve stopnje zavestno in voljno sestavino direktnega naklepa v šesti točki obrazložitve izpodbijane sodbe navezuje zgolj na okoliščine, da odgovorna oseba ni ponovno odprla transakcijskega računa po zaprtju dne 20. 10. 2022; ne opredeli pa se do vsebine teh sestavin ob upoštevanju v ZSV zatrjevanega dejstva, da ni bila odgovorna oseba pravne osebe tista, ki je TRR zaprla. Logična predpostavka odgovornosti za prekršek je dejstvo, da je posameznik objektivno zmožen zadostiti zavezujoči (zapovedni ali prepovedni) normi, katere kršitev je določena kot prekršek.
pravica do obrambe - pravica do poštenega postopka - ekskulpacijski razlog - izvedba dokazov
Kljub zatrjevanju pravne osebe, da je ob prevzemu vozila obvezna oprema bila v vozilu ter da jo je odstranil voznik v času premontaže platišč ter kljub temu, da je pravna oseba za te svoje pravno relevantne trditve predlagala zaslišanje voznika C. C. in priče A. A., zaposlene pri vulkanizerstvu, kjer je voznik opravil premontažo platišč, sodišče prve stopnje teh dokazov ni izvedlo, niti jih ni argumentirano zavrnilo. Ker sodišče prve stopnje vseh po pravni osebi predlaganih dokazov ni izvedlo, prav tako pa se v obrazložitvi izpodbijane sodbe do zgoraj povzetih dokaznih predlogov, s katerimi je pravna oseba uveljavljala razbremenilen dokaz, ki se nanaša na pravno odločilno dejstvo, ni opredelilo, pritožba utemeljeno očita sodišču, da je kršilo storilčevo pravico do obrambe in pravico do poštenega sodnega postopka ter izvajanih dokazov v njegovo korist, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka o prekršku iz drugega odstavka člena 155 ZP-1 v zvezi z določbo prvega odstavka člena 90 ZP-1.
ZPrCP člen 3, 3/1, 3/1-7, 105, 105/4, 105/4-4, 107, 107/2,. ZMer-1 člen 9. ZUP člen 80.
vožnja pod vplivom alkohola - indikator - zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti
Pritožba v nadaljevanju pravilno ugotavlja, da indikator ni merilna naprava, vendar v posledici nepravilnega razumevanja zakonske ureditve napačno zaključuje, da tudi ni ustrezno tehnično sredstvo. Da se tudi z njim lahko preverja psihofizično stanje udeležencev cestnega prometa, namreč določa in mu na tak način zagotavlja ustreznost ravno zgoraj navedeni 107. člen ZPrCP, določbi 9. člena ZMer-1 in 7. točke prvega odstavka 3. člena ZPrCP, ki jih povzema pritožba, pa v predmetni zadevi sploh nista pravno relevantni, saj je bil rezultat alkohola v obdolženčevem organizmu ugotovljen z indikatorjem alkohola, do uporabe merilne naprave (etilometra) zaradi obdolženčevega strinjanja z rezultatom preizkusa z indikatorjem alkohola pa sploh ni moglo priti.
ustavitev izvršilnega postopka - vročitev sodnega pisanja - podaljšanje roka - opozorilo na pravne posledice
Zaključek sodišča prve stopnje, da upnik naloženega ni storil ozirom da ni ravnal v skladu s pozivnim sklepom z dne 23. 10. 2023 je v celoti pravilen, saj je upnik zgolj sporočil sodišču dolžnikov naslov, kot ta izhaja iz centralnega registra prebivalstva, za katerega je že sodišče prve stopnje v sklepu z dne 23. 10. 2023 pojasnilo, da vročitev na ta naslov ni mogoča.
ZPrCP člen 3, 3/1, 3/1-10, 107, 107/1, 107/1-7, 105, 105/4, 105/4-3. ZUP člen 80, 80/1.
vožnja pod vplivom alkohola - preverjanje prisotnosti alkohola
Količina alkohola se v organizmu ugotavlja po 107. členu ZPrCP. Skladno z ureditvijo tega člena se v postopku preverjanja psihofizičnega stanja udeleženca cestnega prometa lahko ugotavlja ali prisotnost alkohola v organizmu udeleženca cestnega prometa ali koncentracija oziroma množina alkohola v litru izdihanega zraka oziroma v organizmu udeleženca cestnega prometa, saj navedena pravna podlaga, kot je obdolžencu že večkrat v tem postopku obrazložilo sodišče prve stopnje, dopušča preverjanje psihofizičnega stanja tako z indikatorjem alkohola (definiran v 10. točki prvega odstavka 3. člena ZPrCP1) kot tudi z etilometrom (definiran v 7. točki prvega odstavka 107. člena ZPrCP2) ali strokovnim pregledom. Pritožba vsled temu neutemeljeno vztraja na stališču, da je za ugotovitev objektivnih znakov prekrška potrebno ugotoviti koncentracijo alkohola v organizmu obdolženca, saj kaj takega ne izhaja niti iz ureditve tega postopka v 107. členu ZPrCP, niti iz definicije prekrška po 3. točki četrtega odstavka 105. člena ZPrCP.
V postopku za preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ne gre za odločanje o odgovornosti za storjeni prekršek, temveč za izrek posledice doseženega števila kazenskih točk, ki so bile storilcu izrečene s pravnomočnimi plačilnimi nalogi, odločbami ali sodbami o prekršku. Pri odločanju o tem se sodišče opira zgolj na podatke, ki izhajajo iz pravnomočnih odločb in za katere se šteje, da je storilec z njimi seznanjen (saj odločbe in plačilni nalogi ne bi mogli postati pravnomočni, če ne bi bili pravilno vročeni). Zato v predmetnem postopku pred izdajo sklepa o preklicu odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ni predvidena izjava storilca o prekršku oziroma o prekrških, v zvezi s katerimi je že bilo pravnomočno odločeno o njegovi odgovornosti, kontradiktornost pa se zagotavlja v pritožbenem postopku.
Zaključek sodišča prve stopnje, da storilec ni zanikal, da bi prekoračil hitrost v naselju, je vsled izrecne trditve v ZSV, da storilec zanika storitev očitanega prekrška, zgoraj povzete izpovedi storilca ter obstoja zakonske domneve nedolžnosti, napačen. Ker je izpoved policista A. A. diametralno nasprotna od obrambnih trditev storilca, ki zanika storitev prekrška ter zatrjuje, da ni moglo biti merjeno njegovo vozilo, sodišče prve stopnje pa se je poleg listinskih dokazov oprlo tudi na izpoved priče A. A., pritožnik utemeljeno zatrjuje, da iz obrazložitve izpodbijane sodbe dokazna ocena izvedenih dokazov ne izhaja. Iz razlogov izpodbijane sodbe namreč izhaja zgolj prepis izpovedi storilca in policista A. A., ne pa tudi tehtanje teh dokazov po sodišču prve stopnje skladno z določbo 133. člena ZP-1 (vsakega zase in vseh dokazov skupaj).
Pritožnik ugotovitve sodišča prve stopnje, da pritožbe z dne 19. 6. 2023 v danem roku 5 dni ni podpisal, ne izpodbija, navedeno pa potrjujejo tudi listine spisa. Po vpogledu v dopis z dne 22. 6. 2023 pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da je storilec tudi bil opozorjen, da bo sodišče pritožbo zavrglo, v kolikor je v roku 5 dni od prejema dopisa ne bo podpisane posredoval nazaj sodišču.
Glede na vse navedeno je sodišče prve stopnje skladno z določbo drugega odstavka 76. člena ZKP v zvezi s 67. členom ZP-1 storilčevo pritožbo pravilno zavrglo.
Storilec je k pritožbi predložil potrdilo, da je dne 15. 12. 2021 tujemu prekrškovnemu organu na račun, naveden na odločbi z dne 9. 11. 2021, plačal 320,00 EUR.
Sodišče prve stopnje je skladno s 3. točko četrtega odstavka 190. člena ZSKZDČEU glede na k pritožbi predloženo dokazilo o plačilu, pri prekrškovnemu organu Republike Avstrije opravilo poizvedbe v zvezi s pritožbeno zatrjevanim plačilom prejelo odgovor, da je bila z zatrjevanim plačilom plačana kazen po drugi odločbi, ne pa po odločbi, ki je bila predložena v priznanje in izvršitev. Sodišče prve stopnje je odgovor tujega prekrškovnega organa z dne 10. 10. 2023 poslalo storilcu v izjavo, vendar se le ta do izdaje izpodbijanega sklepa v zvezi z navedenim odgovorom tujega prekrškovnega organa ni izjavil.
Ker iz priloženega dokazila izhaja zgolj račun prejemnika nakazila, ne pa tudi odločba, na katero se plačilo nanaša, storilec pa se, kljub vročitvi odgovora prekrškovnega organa z dne 10. 10. 2023, v zvezi z njim ni izjavil in trditvam prekrškovnega organa, da se v pritožbi zatrjevano plačilo nanaša na drugo odločbo, ni nasprotoval, pritožbeno sodišče zaključuje, da s priloženim dokazilom storilec ni dokazal plačila kazni po v priznanje in izvršitev predloženi odločbi.
kategorija vozila - preklic odložitve izvrševanja prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja
Zakon izrecno ne predpisuje, da bi se KT lahko izrekle zgolj vozniku, ki ima veljavno vozniško dovoljenje za kategorijo vozil, s katero je storil prekršek. Prvi odstavek 22. člena določa, da se KT v cestnem prometu predpišejo v višini od ene do 18 točk v določenem številu za prekršek zoper varnost javnega prometa, s katerim je povzročena nevarnost za nastanek hude posledice oziroma z dejanjem nastane škodljiva posledica. KT se torej v skladu s tem členom predpišejo in izrekajo za prekrške, ki pomenijo hujše ogrožanje ali poškodovanje zavarovane pravne dobrine. Namen stranske sankcije KT v cestnem prometu je, da se določena kategorija voznikov, ki s svojim ravnanjem izkažejo posebno nevarnost, izloči iz prometa, saj mu sodišče izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, če v času dveh let doseže ali preseže 18 kazenskih točk. Zato je interpretacija, ki omejuje izrekanje KT samo na voznike, ki so imeli veljavno vozniško dovoljenje za kategorijo vozila, s katerim so storili prekršek, v nasprotju z namenom izrekanja KT.
pritožba - rok za vložitev pritožbe - prekluzivni rok
Ker je pritožbeno izpodbijana procesna odločitev o storilčevi pritožbi oziroma zaključek o prepoznosti njegove pritožbe, so pritožbene navedbe, ki se nanašajo na dejansko stanje prekrška oziroma na dokazno oceno sodišča prve stopnje, v predmetnem pritožbenem postopku neupoštevne, saj na zaključek o prepoznosti storilčeve pritožbe zoper sodbo ne morejo vplivati.