odločanje o zahtevi za sodno varstvo - zavrženje pritožbe - dopustni pritožbeni razlog
Storilec v pritožbi sodišču prve stopnje očita zmotnost zaključka, da ni dokazal, da zaradi zdravstvenih razlogov z varnostnim pasom ne sme biti pripet. Ker s tem dejansko izpodbija dokazno oceno in sodišču očita, da je zmotno ugotovilo dejansko stanje, uveljavlja glede na zgoraj povzet drugi odstavek 66. člena ZP-1 nedovoljen pritožbeni razlog, kajti pritožbeno sodišče je v takih postopkih, kot je obravnavani, vezano na dejansko stanje, ugotovljeno po sodišču prve stopnje.
pravno odločilna dejstva - prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije - kazenska evidenca - kazenske točke
Storilčev zagovornik je torej zahteval podatke o izrečenih sankcijah, ki izhajajo iz skupne evidence pravnomočnih sodb oziroma sklepov o prekrških tj. iz odločb, ki jih izdajajo sodišča. Ker pa se kazenske točke v cestnem prometu izrekajo tudi s plačilnimi nalogi in odločbami, ki jih izdajajo prekrškovni organi, bi moral zaprositi (tudi) za pridobitev podatkov iz skupne evidence kazenskih točk z obrazcem, ki se nahaja pod prilogo III zgoraj omenjenega pravilnika. Pritožbi priloženemu potrdilu Ministrstva za pravosodje z dne 7. 1. 2022 tako ni mogoče očitati nobene pomanjkljivosti, vendar pa z njim ne glede na vsebino tudi ni mogoče dokazovati trditev, da je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo dejansko stanje glede števila kazenskih točk, ki so bile storilcu izrečene v obdobju dveh let.
predlog za odložitev izvršbe - rok za vložitev predloga - vrnitev v prejšnje stanje - prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja
Ker je ob smiselni uporabi prvega odstavka 89. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP), na katerem temelji izpodbijana odločitev v zvezi z vrnitvijo v prejšnje stanje, sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je predlog za vrnitev v prejšnje stanje v predmetnem postopku dopusten le v primeru zamude roka za pritožbo, je potrditi tudi nadaljnji zaključek izpodbijanega sklepa, da je bil storilčev predlog za vrnitev v prejšnje stanje v zvezi z zamudo roka za vložitev predloga za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja nedopusten.
zahteva za sodno varstvo - rok za vložitev zahteve za sodno varstvo - zavrženje zahteve za sodno varstvo
Pritožnica zgolj s pavšalnim zanikanjem prejema obvestila o prispelem pismu, resničnosti dejstva, da je navedeno obvestilo prejela v hišni predalčnik dne 5. 3. 2021 ne more izpodbiti, saj je le to izkazano z navedeno vročilnico, ki je javna listina. Ker se kot osebna vročitev šteje tudi vročitev po tretjem in četrtem odstavku 87. člena ZUP, ki se za vročanje uporablja v postopkih o prekršku v zvezi z drugim odstavkom 67. člena ZP-1, pritožbeno izpostavljeno in izkazovano dejstvo dejanske vročitve odločbe prekrškovnega organa z dne 2. 3. 2021 ni pravno relevantno, saj po četrtem odstavku 87. člena ZUP v zvezi z drugim odstavkom 67. člena ZP-1 vročitev, če naslovnik v roku 15 dni dokumenta ne prevzame, velja za opravljeno z dnem preteka tega roka.
zahteva za sodno varstvo - prekoračitev hitrosti - naselje - prometni znak
Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da niti omenjeni prometni znak št. 2238 - "prenehanje vseh omejitev", niti krožišče ne razveljavljata splošnega pravila omejitvi hitrosti v naselju ter da omejitev hitrosti v naselju ni omejena samo na območju stanovanjskih stavb, ampak na celotnem območju naselja tj. od prometnega znaka, ki označuje začetek naselja, pa vse od prometnega znaka, ki označuje konec naselja. Prometni znak, na katerega se je skliceval storilec v zahtevi za sodno varstvo, ter križišče oziroma krožišče razveljavita namreč le omejitev hitrosti oz. tiste omejitve, ki so določene s predhodno postavljenim prometnim znakom za omejitev hitrosti vožnje, ki predstavlja specialni predpis oziroma pravilo v razmerju do splošno veljavne hitrosti omejitve vožnje v naselju, ne pa tudi za splošno omejitev hitrosti vožnje v naselju, ki je določena z zakonom.
Pritožbene trditve, da je storilcu izpit nujno potreben za opravljanje nove zaposlitve in posledično za skrb za družino, da je opravil edukacijske delavnice ter se prijavil na ponovni zdravniški pregled, pri odločanju o pravilnosti in zakonitosti preklica odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja niso upoštevne oziroma ne morejo privesti do drugačne odločitve glede odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Ne glede na to, v kakšnih okoliščinah je bil storjen prekršek v času preizkusne dobe in kakšne posledice bo za storilca imela izvršitev prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, iz določbe drugega odstavka 202.e člena ZP-1 izhaja domneva zakonodajalca, da taki vozniki ne upravičujejo izkazanega zaupanja, da v bodoče ne bodo kršili cestnoprometnih predpisov in jih je zato potrebno izločiti iz cestnega prometa, sodišče pa ne more sprejeti drugačne odločitve, kot izhaja iz navedene zakonske domneve, saj bi s tem kršilo načelo vezanosti na Ustavo in zakon ter prepoved samovoljnega oziroma arbitrarnega odločanja.
ZPrCP člen 30, 30/27. ZP-1 člen 155, 155/1, 155/1-8.
zahteva za sodno varstvo - parkiranje - avtocesta
Sodišče se tudi do dokaznega predloga za zaslišanje voznika, ki je bil neposredni storilec prekrška, ni opredelilo, čeprav je glede na trditve v zahtevi za sodno varstvo o samovoljnem ravnanju delavca zaslišanje slednjega nedvomno šteti kot relevanten dokaz. V skladu s sodno prakso sodišče sicer ni dolžno izvesti vsakega dokaza, ki ga predlaga obramba, vendar pa mora svojo odločitev, da dokaza ne bo izvedlo ustrezno obrazložiti.
ZVoz-1 člen 56, 56/8. ZPrCP člen 45, 45/6, 45/10, 105, 105/3, 105/3-4. ZMV-1 člen 25, 25/6.
vožnja brez veljavnega vozniškega dovoljenja - vozniško dovoljenje - vožnja pod vplivom alkohola - izrek kazenskih točk
Ob upoštevanju, da določenega vozila, ki sicer ima karakteristike določene kategorije motornih vozil, a ne izpolnjuje vseh tehničnih zahtev, da bi ga bilo mogoče registrirati za uporabo v cestnem prometu, po naravi stvari neživljenjsko zahtevati, da ima voznik, ki je udeležen v cestnem prometu s takim vozilom, vozniški izpit za kategorijo motornih vozil, v katero sicer spada to vozilo glede na njegove karakteristike. Dejstvo, da bi voznik za vožnjo take vrste motornega vozila, ki bi ga bilo mogoče registrirati, moral imeti vozniško dovoljenje določene kategorije, po oceni pritožbenega sodišča pomeni zgolj kvantitativno povečanje znotraj istega neprava oz. obsega protipravnosti in je življenjsko gledano del enotne dejavnosti, ki predstavlja en sam prekršek.
V postopku za preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja sodišče ne more polemizirati o tem, ali je bila storilcu s pravnomočnim plačilnim nalogom izrečena ustrezna sankcija, prav tako pa ne more upoštevati pritožbeno izpostavljenih okoliščin socialne narave (t.j. da je storilcu vozniško dovoljenje potrebno za opravljanje službe ter posledično za preživljanje družine), saj ugotavlja zgolj to, ali je storilec v času preizkusne dobe storil prekršek, za katerega mu je bila izrečena stranska sankcija najmanj 3 kazenskih točk, in v kolikor so ti pogoji izpolnjeni, nima možnosti tehtanja, ali naj storilcu odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja prekliče ali ne, temveč je to dolžno storiti.
preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - 18 kazenskih točk - preizkusna doba - obrazloženost sklepa
Za sprejem odločitve o preklicu odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja na podlagi petega odstavka 202. e člena ZP-1, so glede poteka preizkusne dobe odločilne le ugotovitve o tem, kdaj se je preizkusna doba iztekla ter kdaj bi posledično sodišče lahko izdalo sklep o dokončni odločitvi o izvršitvi prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Sodišče zato v obrazložitvi sklepa ni bilo dolžno pojasnjevati kdaj je začela teči preizkusna doba in zakaj se je iztekla 13. 4. 2021, niti na kakšen način je sodišče prišlo do tega datuma.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL00059322
ZPrCP člen 110, 110/2, 110/2-4, 110/2-6, 110/3, 110/4. ZPrCP-F člen 32. ZP-1 člen 2, 2/2, 136, 136/1, 136/1-1.
prometna nesreča - dolžnostna ravnanja ob prometni nesreči - meje sankcioniranja prekrškov - milejši predpis - kršitev materialnih določb zakona - sprememba materialnega predpisa
Zakonodajalec je v ZPrCP-F na novo uredil dolžnostna ravnanja ob prometni nesreči.
Črtal je tretji odstavek 110. člena ZPrCP, ki je določal, da mora neposredni udeleženec prometne nesreče, ki je zapustil mesto prometne nesreče, nemudoma obvestiti upravičenca do podatkov iz prejšnjega odstavka ali policijo, da je bil udeležen v prometni nesreči, posredovati podatke o kraju in ostalih okoliščinah nesreče, svoje podatke, registrsko številko vozila in navesti kraj, kjer se nahaja, ter omogočiti naknadno ugotavljanje dejstev.
V postopku za preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja zaradi storitve prekrška v preizkusni dobi sodišče torej ugotavlja zgolj to, ali je storilec v času preizkusne dobe storil prekršek, za katerega mu je bila izrečena stranska sankcija najmanj 3 kazenskih točk, kar mora biti ugotovljeno s pravnomočnim plačilnim nalogom, odločbo ali sodbo o prekršku. V kolikor so ti pogoji izpolnjeni, sodišče nima možnosti tehtanja, ali naj storilcu odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja prekliče ali ne, temveč je to dolžno storiti.
rok za vložitev pritožbe - zavrženje pritožbe - prepozna pritožba - pravica do pravnega sredstva
Že sama narave pravice do pravnega sredstva ter zahteva po pravni varnosti, ki izhaja iz načela pravne države, narekuje potrebo po omejevanju pravice do pravnega sredstva. Zato so v procesnih zakonih določeni roki za vložitev pravnega sredstva zoper odločbe oblastnih organov in v kolikor v predpisanem roku pravno sredstvo ni vloženo, o njem ni več mogoče vsebinsko odločati oziroma presojati njegove utemeljenosti.
Ob tem ko je iz listin spisa razvidno, da oseba ni bila osebno navzoča na sojenju, ki se je zaključilo z odločbo zato, ker kljub temu, da ji je bila odločba osebno vročena dne 19. 8. 2020 in je bila izrecno obveščena o pravici do ponovnega sojenja ali pritožbe, v kateri ima pravico sodelovati, ki omogoča, da se vsebina zadeve skupaj z novimi dokazi ponovno preučijo in ki lahko privede do spremembe prvotne odločitve, v ustreznem roku pa ponovnega sojenja ni zahtevala ali ni vložila pritožbe, so pritožbene trditve o kršitvi pravice do obrambe neutemeljene.
Pritožbeno sodišče verjame storilcu, da mu izvršitev prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja lahko povzroči določene neugodne posledice v smislu oteženega prevoza na delo, vendar glede na določbo tretjega odstavka 22. člena ZP-1 ne more sprejeti drugačne odločitve glede izreka prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.
odreditev preizkusa alkoholiziranosti - zakonitost odredbe - voznik motornega vozila - svetlobni in zvočni signali - ustavitev vozila
Četudi sta policista do obdolženca pristopila šele v trenutku, ko se je ta nahajal izven vozila in hodil po javni površini, ni prav nobenega dvoma o tem, da je tik pred tem vozil motorno vozilo v cestnem prometu. Dejstvo, da sta policista začela postopek zoper obdolženca, ko se je slednji nahajal izven vozila na poti peš domov, za odločitev o predmetni zadevi zato ni bistvenega pomena.
Pravilna izvedba postopka ustavljanja z zvočnimi in svetlobnimi signali lahko vpliva le na presojo odgovornosti za prekršek po desetem odstavku 101. člena ZPrCP, na zakonitost odreditve preizkusa alkoholiziranosti z elektronskim alkotestom pa ne more vplivati, saj je za odreditev preizkusa z elektronskim alkotestom bistvena okoliščina, da je policist osebo, ki ji je odredil preizkus alkoholiziranosti, predhodno zaznal kot voznika v cestnem prometu.
ZP-1 člen 6a, 29, 53, 136, 136/1, 136/1-9, 185/1, 185/2. ZEPI člen 48, 48/1, 48/1-6.
postopek o prekršku proti mladoletniku - prekršek neznatnega pomena - oportunitetno načelo - vzgojni ukrepi in kazni za mladoletnike - ukor - eksplozivna sredstva
V procesnem smislu se pojem prekrška neznatnega pomena kaže na različne načine. V hitrem postopku o prekršku lahko pooblaščena uradna oseba prekrškovnega organa ob oceni, da gre za prekršek neznatnega pomena, kršitelju namesto sankcije izreče opozorilo, vendar pod pogojem, da hkrati oceni, da je glede na pomen dejanja opozorilo zadosten ukrep (prvi odstavek 53. člena ZP-1), v rednem sodnem postopku pa lahko sodišče ustavi postopek o prekršku, če oceni, da gre za prekršek neznatnega pomena, posebne okoliščine, nizka stopnja odgovornosti ali storilčeve osebne okoliščine pa kažejo, da postopek ne bi bil smotrn (9. točka 136. člena ZP-1). V obeh primerih za uporabo oportunitetnega načela ne zadošča zgolj ocena prekrškovnega organa ali sodišča, da je izvršeni prekršek po materialnopravnih kriterijih neznatnega pomena, ampak mora biti izpolnjen nadaljnji pogoj, da posebne okoliščine, nizka stopnja odgovornosti ali storilčeve osebne okoliščine kažejo na to, da postopek v konkretnem primeru ne bi bil smotrn.
Že iz sprejete odločitve prvostopenjskega sodišča, da se mladoletnemu obdolžencu izreče vzgojni ukrep ukor izhaja presoja, da uporaba drugega odstavka 185. člena ZP-1 ne pride v poštev.
pravno odločilna dejstva - vročitev plačilnega naloga - prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije - pravnomočnost
Ker iz overjenih fotokopij plačilnih nalogov jasno in nedvoumno izhaja, da so storilcu bili vsi plačilni nalogi vročeni osebno na kraju storitve prekrška, kar je tudi potrdil s svojim podpisom, so pritožbene trditve, da storilcu plačilni nalogi niso bili pravilno vročeni, brez vsakršne osnove. Pritožbene navedbe tako ne vzbujajo nobenih pomislekov v pravilnost ugotovitve pravnomočnosti plačilnih nalogov zaradi česar je smiselno uveljavljani pritožbeni očitek zmotne ugotovitve dejanskega stanja neutemeljen.
ZP-1 člen 202.č, 202.č/1. ZPrCP člen 46, 46/6, 46/6-2.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja - odgovornost za prekršek
Postopek za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ni postopek o prekršku, v katerem bi sodišče odločalo o odgovornosti za storjeni prekršek in odmerjalo sankcije zanj, temveč poseben postopek, v katerem sodišče zgolj ugotavlja, ali je bilo storilcu z odločbami ali sodbami o prekrških, ki so postale pravnomočne v obdobju dveh let, za prekrške storjene v dveletnem obdobju, izrečenih toliko kazenskih točk, da njihova vsota dosega ali presega 18 kazenskih točk.
zahteva za sodno varstvo - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo odločbe - nasprotje v izreku sodbe
Sodišče prve stopnje v I. točki izreka odločilo le o zahtevi za sodno varstvo pravne osebe, ne pa tudi o zahtevi za sodno varstvo, ki jo je zoper isto odločbo vložila odgovorna oseba pravne osebe, kljub temu pa je v II. točki izreka tudi odgovorni osebi naložilo plačilo sodne takse za zavrnitev zahteve za sodno varstvo in v obrazložitvi izpodbijane sodbe navedlo razloge, zaradi katerih je zavrnilo tudi zahtevo za sodno varstvo odgovorne osebe.