nadomestitev plačila globe - višina izrečene kazni - nedovoljen predlog - dejansko stanje prekrška
Ker so za sprejem izpodbijane odločitve pomembne zgolj ugotovitve o dovoljenosti storilčevega predloga glede na višino izrečene globe, so za presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa neupoštevne pritožbene navedbe, v katerih storilec pojasnjuje, da dejansko ni storil očitanega mu prekrška, ker pri vožnji z ničemer ni ogrožal peške, ki je prečkala cesto.
Sodišče v primeru ugotovitve, da je storilec v času preizkusne dobe storil hujši prekršek in je to ugotovljeno s pravnomočnim plačilnim nalogom, odločbo ali sodbo o prekršku, nima možnosti tehtanja, ali naj mu odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja prekliče ali ne, temveč je to dolžno storiti.
vozniško dovoljenje kot listina - specialno znanje - izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - neodtujljiva pravica - vožnja motornega vozila
Z izrekom prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja se izgubi upravičenje za udeležbo voznika z motornimi vozili v cestnem prometu in ne zgolj vozniško dovoljenje kot listina, s čemer pa se ne posega v pridobljeno znanje, ki je neodtujljiva človekova pravica.
nadomestitev globe z delom v splošno korist - pravnomočnost vloge - vsebinska obravnava vloge - prejemnik denarne socialne pomoči
Storilčevega predloga za nadomestitev plačila globe z nalogami v splošno korist ni mogoče vsebinsko obravnavati ne glede na zatrjevanja, da kot prejemnik denarne socialne pomoči ne zmore plačati izrečene globe in da bi s prisilno izterjavo bilo njegovo preživljanje močno ogroženo, saj je prepozen.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00046023
ZVoz-1 člen 2, 2/1, 2/1-13. ZP-1 člen 22, 22/3, 22/8.
prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja - voznik začetnik - starostni pogoj - prva pridobitev vozniškega dovoljenja
Iz priloženih fotokopij storilčevega poskusnega vozniškega dovoljenja in kasneje izdanega vozniškega dovoljenja v Republiki Srbiji sicer res izhaja, da je bilo storilcu poskusno vozniško dovoljenje izdano že 31. 8. 2018, vendar to na pravilnost ugotovitve sodišča prve stopnje, da je storilec v času storitve prekrškov imel status voznika začetnika, ne vpliva. Storilec namreč še vedno ni dopolnil starosti 21 let.
Četudi v petem odstavku 202. e člena ZP-1 ne bi bilo predpisano, da je posledica doseženih 18 kazenskih točk po poteku preizkusne dobe in pred pravnomočnostjo sklepa o dokončni odločitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega, preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, bi bilo storilcu ponovno izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, pri čemer pa ponovne odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja glede na določbo četrtega odstavka 202. d člena ZP-1 ne bi mogel doseči.
preklic odložitve - hujši prekršek - dejansko stanje prekrška - krivda - vožnja pod vplivom alkohola
Storilčevo sklicevanje na zmotne informacije, da se po prespani noči alkohol izloči iz krvi in da oseba ni več pod vplivom alkohola ter da zato ni niti posumil, da bi lahko z vožnjo naslednji dan po prespani noči storil prekršek vožnje pod vplivom alkohola, se nanašajo na vprašanje krivde za storjeni prekršek in bi lahko bile upoštevne zgolj v postopku o prekršku, v katerem je bilo odločeno o odgovornosti storilca za storjeni prekršek. Ker pa je odločitev o odgovornosti storilca za storjeni prekršek postala pravnomočna in so sodišča vezana na pravnomočne odločitve prekrškovnih organov in drugih sodišč, sklicevanja na domnevno zmoto in vprašanje krivde v predmetnem postopku ne morejo privesti do drugačne odločitve.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00045809
ZPrCP člen 106, 106/3. ZP-1 člen 155, 155/1, 155/1-8.
prometna nesreča - kolesar - udeleženec cestnega prometa - odreditev strokovnega pregleda - vožnja pod vplivom psihoaktivnih substanc
Poleg samega nasprotja v razlogih navedenih v 6. in 7. točki obrazložitve izpodbijane sodbe, je zaključek, da iz spisa ne izhaja, da predhodnega postopka ali preizkusa ni bilo mogoče opraviti iz kakega drugega razloga, v nasprotju z ugotovitvijo v 1. točki obrazložitve, kjer je navedeno, da je v prometni nesreči bil storilec lahko telesno poškodovan in preizkusa alkoholiziranosti ni mogel opraviti, zaradi česar mu je bil odrejen strokovni pregled z odvzemom krvi in urina.
nezakonito bivanje tujca - dovoljenje za začasno prebivanje zaradi študija - potrdilo o vloženi prošnji za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje - dejansko opravljanje dela - študentsko delo - praktično usposabljanje
Namen dovolitve prebivanja tujcev v RS zgolj na podlagi potrdila o vloženi prošnji za izdajo dovoljenja za prebivanje zaradi študija omogočiti, da do odločitve o njegovi prošnji biva v RS in v tem času opravlja študijske dolžnosti. Opravljanje dela v času od vložitve prošnje za izdajo dovoljenja za začasno bivanje zaradi študija do dejanske izdaje dovoljenja za prebivanje praviloma ni dovoljeno. Če torej tujec v času od vložitve prošnje za izdajo dovoljenja za prebivanje zaradi študija do izdaje takega dovoljenja dejansko opravlja delo, za katerega prejema plačilo, kot je tudi v obravnavanem primeru, ki mu zagotavlja preživljanje v RS, pa gre za nezakonito bivanje, saj peti odstavek člena 35 ZTuj-2 določa, da tujec, ki mu je izdano dovoljenje za začasno prebivanje za določen namen, lahko prebiva v RS samo v skladu z namenom, za katerega mu je bilo izdano dovoljenje, razen če ta zakon drugače določa. Tako izjemo pa določa peti odstavek člena 44 ZTuj-2. Upoštevajoč namen dovolitve prebivanja v RS na podlagi potrdila o vloženi prošnji pa po mnenju pritožbenega sodišča opravljanja dela v času do izdaje dovoljenja ne bi predstavljalo nezakonitega bivanja zgolj v primeru, če bi bilo dejansko izkazano, da tako delo predstavlja izpolnjevanje študijskih obveznosti, torej da gre dejansko za praktično usposabljanje na delovnem mestu oziroma opravljanje obvezne prakse in da tako delo tudi ustreza vsem pogojem, ki jih določajo predpisi, na katere napotuje peti odstavek člena 44 ZTuj-2.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00043251
ZPrCP člen 105, 105/5, 105/5-4, 107, 107/2.
vožnja pod vplivom alkohola - izvedba preizkusa alkoholiziranosti z alkotestom - odreditev strokovnega pregleda - odklonitev strokovnega pregleda
V obravnavanem primeru obdolženec ni zapisnika podpisal, zato mu je poslujoči policisti V. odredil strokovni pregled. Kot je na podlagi pravilne dokazne ocene ugotovilo že sodišče prve stopnje, pa obdolženec strokovnega pregleda ni želel opraviti. Navedeno pomeni, da se ob upoštevanju določbe drugega odstavka člena 107 ZPrCP velja domneva, da se je obdolženec strinjal s prvotnim rezultatom, ki ga je pokazal alkotest.
CESTE IN CESTNI PROMET - PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00043055
ZCes-1 člen 5, 5/6, 5a, 106, 106/1, 121, 121/2, 121/3.
pristojnost za postopek o prekršku - pristojni organ - označitev - sprememba zakona - parkiranje
Pritožba je očitno prezrla spremembo pristojnosti prekrškovnih organov po Zakonu o spremembah in dopolnitvah ZCes-1C in se nepravilno sklicuje na drugi odstavek člena 121 ZCes-1 in prezre, da so s spremembo tega zakona v tretjem odstavku člena 121 ZCes-1 cestninski nadzorniki prekrškovni organi za prekrške iz šestega odstavka člena 5 in 5.a člena tega zakona, ki so storjeni na avtocestah in hitrih cestah, policija pa tudi za prekrške iz člena 5.a ZCes-1.
vožnja brez veljavnega vozniškega dovoljenja - fakultativni odvzem predmetov - odvzem motornega vozila - lastništvo motornega vozila - sorazmernost posega v zasebno lastnino
Sodišče prve stopnje pred izrekom stranske sankcije odvzema vozila ni zaslišalo lastnika vozila (B.) in ni pridobilo njegovega stališča glede odvzema vozila, s čemer je bila prekršena tudi pravica lastnika do izjave v tem postopku. Pritožba sicer pritrjuje, da je obdolženec zakoniti zastopnik tega kluba, vendar pa sodišče v izvedenem postopku ni dalo možnosti lastniku, da bi izrazil svoje videnje glede potrebe po uporabi vozila in s tem glede nujnosti izreka te stranske sankcije, zlasti, ker gre za klubsko vozilo, namenjeno razvoju športa.
pravica do izjave o dokazu - primeren rok - zahteva za sodno varstvo - prekoračitev hitrosti vožnje
Podeljen, sicer instrukcijski rok 5 dni za izjasnitev o takih listinah je tudi po prepričanju pritožbenega sodišča primeren. V kolikor pa storilec iz kakršnihkoli razlogov v podeljenem roku tega ni mogel storiti, pa je imel možnost sodišču predlagati podaljšanje roka, pa tudi tega ni storil, z določenim rokom 5 dni pa so bili seznanjeni tudi storilčevi zagovorniki, ki so v dopisu z dne 20. 10. 2020 sporočili, da več ne obstaja pooblastilno razmerje in da s storilcem ne uspejo vzpostaviti v navedenem roku.
ZVoz-1 člen 56, 56/6.. ZP-1 člen 163, 163/9.. ZPrCP člen 23, 23/5.
vožnja brez veljavnega vozniškega dovoljenja - zaseg osebnega avtomobila - stroški hrambe zaseženega vozila - sorazmernost ukrepa
Res je v petem odstavku 23. člena ZPrCP določeno, da za hujši prekršek šteje tudi vožnja brez veljavnega vozniškega dovoljenja za vožnjo vozil tiste oziroma tistih kategorij, v katero spada vozilo ali skupina vozil, ki ga vozi voznik v času prekrška, vendar je po mnenju pritožbenega sodišča treba razlikovati med položajem, ko kršitelj nima vozniškega dovoljenja in položajem, ko ga sicer ima, mu je pa zgolj administrativno prenehalo. Namen ukrepa začasnega zasega avtomobila je, da se prepreči uporabo avtomobila vozniku, ki s svojim ravnanjem predstavlja nevarnost za udeležence v cestnem prometu. Voznica, kateri je vozniško dovoljenje zgolj administrativno poteklo in ni bila zalotena pri nobenem drugem prekršku (ampak se je dejstvo, da je vozniško dovoljenje poteklo, ugotovilo ob redni kontroli prometa), nevarnosti za druge udeležence v prometu ne predstavlja. Pritožbeno sodišče se zato strinja, da je v takem primeru ukrep zasega avtomobila nesorazmeren in nepotreben.
Pritožbeno sodišče se strinja s sodiščem prve stopnje, da v opisu dejanja v odločbi o prekršku niso navedeni vso znaki prekrška po 14. točki prvega odstavka 50. člena ZDD-1. Prekrškovni organ bi namreč moral s konkretnimi očitki utemeljiti razliko med osebno zaznavo po ZDD-1 in takim ravnanjem, ki že predstavlja prikrit preiskovalni ukrep.
ZP-1 člen 106, 106/1.. ZPrCP člen 105, 105/5, 105/5-4.
opis dejanja - obdolžilni predlog - sprememba opisa dejanja
Sodišče lahko po izvedenem dokaznem postopku prilagodi opis dejanja, če gre glede na obdolžilni predlog še vedno za isti življenjski dogodek, če ima obdolženi pravico do izjave in ob pogoju, da zaradi spremembe ne pride do spremembe v obdolženčevo škodo.
ZPrCP člen 45, 45/1, 45/10, 105, 105/2, 105/5, 105/5-4, 106, 106/1, 106/3. KZ-1 člen 29, 29/4. ZP-1 člen 8.
vožnja pod vplivom alkohola - vožnja pod vplivom prepovedanih drog in njihovih presnovkov - actio libera in causa - pritožbena novota
Pritožbeno sodišče pritožnika opozarja na četrti odstavek 29. člena KZ-1, na uporabo katerega napotuje 8. člen ZP-1, ki določa, da je kriv storilec kaznivega dejanja, ki si je z uporabo alkohola, drog, drugih psihoaktivnih snovi ali kako drugače sam povzročil neprištevnost, če je bila pri tem za kaznivo dejanje podana njegova krivda, ki jo zakon določa za to dejanje. Gre za dejanja, ko je bil storilec v trenutku izvršitve v stanju neprištevnosti, ki si jo je sam povzročil z uporabo alkohola, mamil ali kako drugače, ugotovljeno pa je, da sta bila, preden se je spravil v to stanje, podana njegov naklep oziroma malomarnost glede dejanja, ki ga je pozneje v neprištevnosti storil (actio libera in causa).
ZPrCP člen 27, 27/9, 37, 37/5, 46, 46/5, 46/5-6. ZMV-1 člen 41, 41/5, 49, 49/9.
prekoračitev hitrosti vožnje - nedovoljen dokaz - meritev hitrosti v cestnem prometu - označitev
Četudi je morda policijsko vozilo pri tem res bilo ustavljeno tako, da ga vozniki niso mogli opaziti, to na zakonitost dokazov ne more vplivati, saj s tem policisti ne posegajo v ustavne pravice udeležencev cestnega prometa. Ti so dolžni v vsakem trenutku upoštevati vse cestnoprometne predpise in ne samo takrat, ko na cesti opazijo policiste, ki nadzirajo varnost cestnega prometa. Neopaznost policistov pri izvajanju pooblastil po 13. členu ZPrCP tako ne more biti ekskulpacijski razlog za odgovornost voznika za storjeni prekršek.
Ker storilkina vložitev predloga ni bila zgolj prepozna, temveč tudi nedovoljena, bi sodišče tako njen predlog zavrglo tudi v primeru, če bi ga vložila pravočasno, saj od poteka preizkusne dobe, določene z zadnjim sklepom o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, še nista potekli dve leti.
Pritožbeno sodišče storilcu sicer verjame, da lahko izvršitev prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ima zanj in njegovo ženo hude posledice, vendar to niso okoliščine, na podlagi katerih bi lahko pritožbeno sodišče spremenilo izpodbijano odločitev.