Storilec je k pritožbi predložil potrdilo, da je dne 15. 12. 2021 tujemu prekrškovnemu organu na račun, naveden na odločbi z dne 9. 11. 2021, plačal 320,00 EUR.
Sodišče prve stopnje je skladno s 3. točko četrtega odstavka 190. člena ZSKZDČEU glede na k pritožbi predloženo dokazilo o plačilu, pri prekrškovnemu organu Republike Avstrije opravilo poizvedbe v zvezi s pritožbeno zatrjevanim plačilom prejelo odgovor, da je bila z zatrjevanim plačilom plačana kazen po drugi odločbi, ne pa po odločbi, ki je bila predložena v priznanje in izvršitev. Sodišče prve stopnje je odgovor tujega prekrškovnega organa z dne 10. 10. 2023 poslalo storilcu v izjavo, vendar se le ta do izdaje izpodbijanega sklepa v zvezi z navedenim odgovorom tujega prekrškovnega organa ni izjavil.
Ker iz priloženega dokazila izhaja zgolj račun prejemnika nakazila, ne pa tudi odločba, na katero se plačilo nanaša, storilec pa se, kljub vročitvi odgovora prekrškovnega organa z dne 10. 10. 2023, v zvezi z njim ni izjavil in trditvam prekrškovnega organa, da se v pritožbi zatrjevano plačilo nanaša na drugo odločbo, ni nasprotoval, pritožbeno sodišče zaključuje, da s priloženim dokazilom storilec ni dokazal plačila kazni po v priznanje in izvršitev predloženi odločbi.
Pritožnik ugotovitve sodišča prve stopnje, da pritožbe z dne 19. 6. 2023 v danem roku 5 dni ni podpisal, ne izpodbija, navedeno pa potrjujejo tudi listine spisa. Po vpogledu v dopis z dne 22. 6. 2023 pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da je storilec tudi bil opozorjen, da bo sodišče pritožbo zavrglo, v kolikor je v roku 5 dni od prejema dopisa ne bo podpisane posredoval nazaj sodišču.
Glede na vse navedeno je sodišče prve stopnje skladno z določbo drugega odstavka 76. člena ZKP v zvezi s 67. členom ZP-1 storilčevo pritožbo pravilno zavrglo.
Zaključek sodišča prve stopnje, da storilec ni zanikal, da bi prekoračil hitrost v naselju, je vsled izrecne trditve v ZSV, da storilec zanika storitev očitanega prekrška, zgoraj povzete izpovedi storilca ter obstoja zakonske domneve nedolžnosti, napačen. Ker je izpoved policista A. A. diametralno nasprotna od obrambnih trditev storilca, ki zanika storitev prekrška ter zatrjuje, da ni moglo biti merjeno njegovo vozilo, sodišče prve stopnje pa se je poleg listinskih dokazov oprlo tudi na izpoved priče A. A., pritožnik utemeljeno zatrjuje, da iz obrazložitve izpodbijane sodbe dokazna ocena izvedenih dokazov ne izhaja. Iz razlogov izpodbijane sodbe namreč izhaja zgolj prepis izpovedi storilca in policista A. A., ne pa tudi tehtanje teh dokazov po sodišču prve stopnje skladno z določbo 133. člena ZP-1 (vsakega zase in vseh dokazov skupaj).
kategorija vozila - preklic odložitve izvrševanja prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja
Zakon izrecno ne predpisuje, da bi se KT lahko izrekle zgolj vozniku, ki ima veljavno vozniško dovoljenje za kategorijo vozil, s katero je storil prekršek. Prvi odstavek 22. člena določa, da se KT v cestnem prometu predpišejo v višini od ene do 18 točk v določenem številu za prekršek zoper varnost javnega prometa, s katerim je povzročena nevarnost za nastanek hude posledice oziroma z dejanjem nastane škodljiva posledica. KT se torej v skladu s tem členom predpišejo in izrekajo za prekrške, ki pomenijo hujše ogrožanje ali poškodovanje zavarovane pravne dobrine. Namen stranske sankcije KT v cestnem prometu je, da se določena kategorija voznikov, ki s svojim ravnanjem izkažejo posebno nevarnost, izloči iz prometa, saj mu sodišče izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, če v času dveh let doseže ali preseže 18 kazenskih točk. Zato je interpretacija, ki omejuje izrekanje KT samo na voznike, ki so imeli veljavno vozniško dovoljenje za kategorijo vozila, s katerim so storili prekršek, v nasprotju z namenom izrekanja KT.
pritožba - rok za vložitev pritožbe - prekluzivni rok
Ker je pritožbeno izpodbijana procesna odločitev o storilčevi pritožbi oziroma zaključek o prepoznosti njegove pritožbe, so pritožbene navedbe, ki se nanašajo na dejansko stanje prekrška oziroma na dokazno oceno sodišča prve stopnje, v predmetnem pritožbenem postopku neupoštevne, saj na zaključek o prepoznosti storilčeve pritožbe zoper sodbo ne morejo vplivati.
ZPrCP člen 3, 3/1, 3/1-10, 107, 107/1, 107/1-7, 105, 105/4, 105/4-3. ZUP člen 80, 80/1.
vožnja pod vplivom alkohola - preverjanje prisotnosti alkohola
Količina alkohola se v organizmu ugotavlja po 107. členu ZPrCP. Skladno z ureditvijo tega člena se v postopku preverjanja psihofizičnega stanja udeleženca cestnega prometa lahko ugotavlja ali prisotnost alkohola v organizmu udeleženca cestnega prometa ali koncentracija oziroma množina alkohola v litru izdihanega zraka oziroma v organizmu udeleženca cestnega prometa, saj navedena pravna podlaga, kot je obdolžencu že večkrat v tem postopku obrazložilo sodišče prve stopnje, dopušča preverjanje psihofizičnega stanja tako z indikatorjem alkohola (definiran v 10. točki prvega odstavka 3. člena ZPrCP1) kot tudi z etilometrom (definiran v 7. točki prvega odstavka 107. člena ZPrCP2) ali strokovnim pregledom. Pritožba vsled temu neutemeljeno vztraja na stališču, da je za ugotovitev objektivnih znakov prekrška potrebno ugotoviti koncentracijo alkohola v organizmu obdolženca, saj kaj takega ne izhaja niti iz ureditve tega postopka v 107. členu ZPrCP, niti iz definicije prekrška po 3. točki četrtega odstavka 105. člena ZPrCP.
V postopku za preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ne gre za odločanje o odgovornosti za storjeni prekršek, temveč za izrek posledice doseženega števila kazenskih točk, ki so bile storilcu izrečene s pravnomočnimi plačilnimi nalogi, odločbami ali sodbami o prekršku. Pri odločanju o tem se sodišče opira zgolj na podatke, ki izhajajo iz pravnomočnih odločb in za katere se šteje, da je storilec z njimi seznanjen (saj odločbe in plačilni nalogi ne bi mogli postati pravnomočni, če ne bi bili pravilno vročeni). Zato v predmetnem postopku pred izdajo sklepa o preklicu odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ni predvidena izjava storilca o prekršku oziroma o prekrških, v zvezi s katerimi je že bilo pravnomočno odločeno o njegovi odgovornosti, kontradiktornost pa se zagotavlja v pritožbenem postopku.
pravica do poštenega postopka - načelo materialne resnice
Pravilnik o meroslovnih zahtevah za merilnike hitrosti (Pravilnik) za nesamodejne merilnike hitrosti sicer res predpisuje, da morajo imeti takojšni prikaz hitrosti in da mora biti rezultat prikazan na prikazovalniku neposredno po zaključku meritve. Vendar te določbe ni mogoče razlagati tako, da bi neposredno oz. takoj po zaključku meritve morala biti vsaka meritev hitrosti pokazana vozniku, saj to pri odhajajočih vozilih objektivno ni mogoče. Poleg tega, da taka razlaga ni le v skladu z izrecnim zapisom drugega odstavka 16. člena Pravilnika, tudi ustavitev vozila, kateremu je izmerjena hitrost vožnje lahko traja določen čas. Prav tako pa bi bila taka razlaga tudi v nasprotju s samim namenom meritev in kontrole hitrosti, saj bi v primerih, ko voznik ne bi upošteval znaka policista, s katerim ga ustavlja in bi odpeljal naprej, da bi se izognil kontroli in kaznovanju, ter v primerih, ko fizično ni mogoče voznika ustaviti neposredno na kraju ugotovljene kršitve, ker je hitrost vožnje bila izmerjena odhajajočemu vozilu (kot v obravnavani zadevi), bila izključena vsaka možnost dokazovanja in kaznovanja za evidentno storjeni prekršek, s katerim je voznik ogrožal varnost cestnega prometa.
Utemeljeno pa pritožba izpostavlja, da je storilec v zvezi s svojimi trditvami, da ni bilo izmerjeno njegovo vozilo ter da ga policista nista mogla imeti ves čas v vidnem polju kot dokaz priložil račun z dne 17. 2. 2022, ki je bil izdan ob 19:58:53 uri. Pri tem pritožba zatrjuje, da je s tem dokazal, da policisti niso zapeljali takoj za njim, saj je v vmesnem času že natočil gorivo.
Iz razlogov izpodbijane sodbe izhaja ugotovitev, da je bilo izmerjeno storilčevo vozilo, pri tem pa ne izhajajo razlogi sodišča prve stopnje glede dokazne vrednosti prej navedenega računa, na katerem je storilec temeljil svojo obrambo.
V sodbi oziroma odločbi o prekršku se odloči, v skladu s posebnimi predpisi, ali naj se odvzeti predmeti uničijo, ali naj se izročijo ustreznemu organu oziroma organizaciji, ali pa prodajo.
Odločilno dejstvo, ki vpliva na odločitev sodišča po navedeni pravni podlagi, pa je vrednost odvzetega predmeta. V kolikor vrednost ne presega stroškov hrambe in prodaje, se odvzeti predmet uniči, sicer pa se odvzeti predmet proda.
JAVNA NAROČILA - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - PREKRŠKI
VSL00075699
ZJN-3 člen 27, 27/1, 27/1-8, 111, 111/1, 111/1-2, 111/1-5. ZP-1 člen 8. KZ-1 člen 31, 31/1, 32, 32/2. ZPVPJN člen 20.
javno naročanje - oddaja naročila brez izvedbe ustreznega postopka - izjeme - skrajna sila - dejanska zmota - zahtevek za revizijo - predlog Državni revizijski komisiji - Državna revizijska komisija
Izjema iz 8. točke prvega odstavka 27. člena ZJN-3 je podana, kadar je javno naročilo nujno za takojšnjo preprečitev nastanka neposredno grozeče škode ob naravni ali drugi nesreči. Navedeno pomeni, da se ta izjema lahko uporabi pod pogojem, da je najprej nastala nesreča, zaradi katere neposredno grozi škoda, ki jo je potrebno preprečiti. Ni pa te izjeme možno uporabiti za preprečitev nastanka nesreče.
Za obstoj pravne zmote mora biti izkazan upravičen razlog za nepoznavanje prava, upravičenega razloga pa ni, kadar storilec ni vedel za pravna pravila, s katerimi bi se lahko seznanil pod enakimi pogoji kot drugi v širšem njegovem okolju ali pa je moral glede na svoje delo, vlogo ali siceršnji položaj poznati posebna pravila.
Obdolženec je imel na voljo možnost, ki mu jo je ponujal 20. člen ZPVPJN, ki predvideva možnost, da lahko naročnik ob prejemu zahtevka za revizijo ali kadar koli med predrevizijskim ali revizijskim postopkom na Državno revizijsko komisijo naslovi predlog za izdajo sklepa, s katerim se kljub vloženemu zahtevku za revizijo dovoli sklenitev pogodbe, ali ustavitev postopka javnega naročanja ali zavrnitev vseh ponudb ali začetek novega postopka javnega naročanja za isti predmet naročanja.
odvzem predmetov - odvzem osebnega vozila - uničenje - prekluzija navajanja novih dejstev
Po določbi petega odstavka 123. člena ZP-1 se lahko za predmet, ki je pokvarljiv ali je njegova hramba povezana s prevelikimi stroški, odredi le prodaja, ne pa tudi uničenje.
Obdolženec v pritožbi nasprotuje ugotovitvi sodišča, da je bilo vozilo brez tržne vrednosti. Nasprotuje torej dejanski okoliščini, ki predstavlja pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja. V pritožbi pritožnik navedeno dejansko okoliščino navaja kot novo dejstvo, ki ga v postopku pred sodiščem prve stopnje ni navajal, čeprav je to možnost imel. Obdolženec je v pritožbenem postopku glede navajanja novih dejstev prekludiran.
Glede na izrek sklepa EPVD 655/2022 z dne 19. 8. 2022 se mora storilec v roku 4 mesecev od prejema tega sklepa udeležiti rehabilitacijskega programa, in sicer edukacijske delavnice v obsegu 6 pedagoških ur.
Iz podatkov spisa izhaja, da ima storilec v predmetnem postopku zagovornico A. A., in sicer je bilo pooblastilo v spis vloženo dne 4. 8. 2022 oziroma je bil že dne 19. 7. 2022 predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja vložen po pooblaščenki A. A.
Po podatkih spisa je bil sklep EPVD 655/2022 z dne 19. 8. 2022 vročen zgolj storilcu, ne pa tudi njegovi zagovornici (vpogled v vročilnice, pripete k l. št. 27 spisa). Ob navedenem je ugotoviti, da je zaključek sodišča prve stopnje, da storilec v podeljenem roku po sklepu o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ni izpolnil naloženih obveznosti, preuranjen, saj 4 mesečni rok za opravo edukacijskih delavnic, glede na prej povzeti četrti odstavek 88. člena ZUP, še niti ni pričel teči.
pritožba - dovoljenost pritožbe - pravica do pravnega sredstva
Določba 25. člena URS med drugim res določa, da je vsakomur zagotovljena pravica do pritožbe ali drugega pravnega sredstva proti odločbam sodišč, 23. člen URS pa tudi, da ima vsakdo pravico, da o njegovih pravicah in dolžnostih brez nepotrebnega odlašanja odloča neodvisno, nepristransko in z zakonom ustanovljeno sodišče, vendar je razlaga obdolženca glede pravice do pritožbe oziroma pravnega sredstva zmotna. Pravica do pritožbe namreč ni neomejena. V konkretnem primeru je bila izčrpana s pritožbo zoper sklep sodišča prve stopnje in z vsebinsko odločitvijo o njej Višjega sodišča v Celju. Zmotna je namreč razlaga obdolženca, da zato, ker je v skladu z URS Vrhovno sodišče najvišje sodišče v državi (127. člen URS), vedno obstaja možnost pritožbe zoper odločbe sodišč druge stopnje. Ustavno sodišče RS je že večkrat potrdilo, da pravica do pravnega sredstva po 25. členu URS več kot dvostopenjskega sojenja (tj. več kot pritožbe zoper odločbo sodišča prve stopnje) ne zagotavlja.
ZPrCP člen 41, 41/4. ZP-1 člen 155, 155/1, 155/1-5.
prekoračitev zahtevka - objektivna identiteta - opis prekrška
Sodišče prve stopnje je pri odločanju prekoračilo zahtevek oziroma opis prekrška po prekrškovnem organu, ki je storilca spoznal za odgovornega storitve predmetnega prekrška, ker ni omogočil varnega prečkanja pešcu, kateri je čakal pred prehodom. Ker prekrškovni organ storilcu ni očital, da je zapeljal čez prehod za pešce, na katerega je pešec že stopil, je sodišče prve stopnje prekoračilo zahtevek oziroma objektivno identiteto opisa prekrška, na katerega se veže v postopku z ZSV izpodbijani PN z dne 9. 3. 2021. Prekoračitev je v škodo pritožnika, ki se je branil s trditvami, da pešec, ki je zgolj stal ob prehodu za pešce, ni kazal nobenega namena prečkati prehoda za pešce.
ZZZiv člen 7, 7/1, 46, 46a, 46a/1, 46a/1-9. Pravilnik o zaščiti rejnih živali (2010) člen 15.
hitri postopek o prekršku - konkretizacija prekrška - zakonski znaki prekrška
Po vpogledu v navedeni PN pritožbeno sodišče ugotavlja, da je opis dejanskega stanja, kot ga povzema sodišče prve stopnje v izreku in 9. točki obrazložitve izpodbijane sodbe, vsebovan v samem PN. Pritožba zato s sklicevanjem na opis dejanskega stanja, ki je bil priložen skupaj z odstopljeno storilkino ZSV sodišču dne 14. 3. 2022 in ugotovitve prekrškovnega organa, ki iz tega opisa izhajajo (da je bilo v času inšpekcijskega pregleda 13 telet privezanih in niso bila nameščena v boksih ter da boksi v hlevu niso zagotovljeni), ne more utemeljiti konkretizacije prekrška, saj v PN z dne 31. 1. 2022, zoper katerega je storilka vložila ZSV in katerega pravilnost in zakonitost je sodišče prve stopnje z izpodbijano sodbo presojalo, prekršek s takšno vsebino storilki ni bil očitan.
Ob tem, ko iz opisa dejanskega stanja v PN izhaja zgolj povzeta pravna podlaga 46.a člena in 7. člena ZZZiv ter 15. člena Pravilnika, konkretno pa je z navedenim PN storilki očitano le, da je dne 6. 10. 2021 imela v hlevu 79 govedi, od tega 13 telet, mlajših od 6 mesecev, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da tak opis ne zadosti standardu konkretizacije do take mere, da bi bilo mogoče očitano dejanje opredeliti kot prekršek.
Izrekanje opomina ni utemeljeno že z obstojem katerihkoli olajševalnih okoliščin, temveč mora biti prekršek storjen v okoliščinah, ki so očitno olajševalne in jim organ pripiše posebno težo.
Da bi sodišče namesto globe lahko izreklo opomin, mora biti celota okoliščin, v katerih je bil prekršek storjen, take narave, da je zaradi njih kljub drugačni oceni zakonodajalca (ki je očitani prekršek prekoračitve hitrosti označil za hujši prekršek), prekršek mogoče oceniti za lahkega.
Ker gre za prekrška zoper varnost cestnega prometa, med njima tudi za prekršek, ki ga je že zakonodajalec opredelil kot hujšega, in gre tako za višjo stopnjo ogrožanja oziroma kršitve varovane dobrine, mora biti izrek opomina še toliko bolj izjemen oziroma omejen na primere, v katerih so podane posebej tehtne olajševalne okoliščine.
V okviru predmetnega postopka sodišče države izvršiteljice ne sme in ne more presojati, ali je pristojni organ države izdaje dejansko stanje ugotovil pravilno. Zato so neutemeljene pritožbene navedbe, v katerih storilka pojasnjuje, da očitanega dne ni vozila ona, temveč B. B. Vse te navedbe se nanašajo na pravilnost ugotovljenega dejanskega stanja, ki je podlaga za izdajo odločbe o prekršku pristojnega organa države izdaje, ki je postala pravnomočna in je sodišče države izvršiteljice nanjo vezano.
prekoračitev hitrosti v naselju - identiteta storilca in kaznivega dejanja - materialna resnica - dokazanost prekrška
Prekrškovni organ je priložil zgoščenko (priloga A2 spisa), na katerih je datoteka z izpisi meritev za zahtevani merilnik s pojasnilom, da je obravnavana meritev prikazana pod številko 138. Iz razlogov izpodbijane sodbe izhaja, da se je storilec v zvezi z omenjeno zgoščenko izjavil, da se meritev hitrosti pod številko 138 ne nanaša na dan 30. 12. 20202 ter da na ta dan glede na podatke zgoščenke, meritve ob 11:02 uri ni bilo. Vsled temu je prekrškovni organ poslal novo zgoščenko ter sodišče z dopisom z dne 22. 6. 2023 obvestil ,ter da bo, v kolikor bo datoteka natisnjena kot pdf datoteka, kritična meritev prikazana pod številko 138. Storilec je izjavil, da je očitno meritev v računalniški program vnesena naknadno, in kot izhaja iz razlogov izpodbijane sodbe, se je sodišče prve stopnje tem ugotovitvam storilca pridružilo. Vendar pri tem iz obrazložitve sodbe sodišča prve stopnje ne izhaja, da bi sodišče zgoščenki vpogledalo, saj dokaznega sklepa o tem v sodbi ni, prav tako pa iz razlogov ne izhaja opredelitev sodišča prve stopnje do zatrjevanj prekrškovnega organa, da je očitno do pomanjkljivega izpisa prišlo pri tiskanju datoteke iz omenjene zgoščenke, ne pa zato, ker te datoteke na (prvi) predloženi zgoščenki (sploh) ni bilo.
Pojma "izobesiti" ni mogoče razlagati tako ozko, kot se za to zavzema zagovornica v pritožbi in ni mogoče šteti, da izobešena zastava pomeni le zastavo, ki visi, ne pa tudi zastave, ki je pritrjena na neko površino. Bistvo izobešanja zastave je v tem, da je ta javno vidna in ker je sodišče v zvezi s tem ugotovilo, da je le-ta bila pogosto javno vidna, je mogoče utemeljeno šteti, da je storilec na tak način zastavo tuje države izobešal. Prav tako je neutemeljeno zavzemanje zagovornice za zaključek, da zastava ni bila javno izobešena, ker je bila pritrjena na notranji strani garažnih vrat in da garaža v bližini hiše A., ne more biti javna površina. Garaža je sicer res načeloma zaseben prostor, vendar če so vrata garaže pogosto odprta in je na ta način vidna na teh vratih pritrjena zastava, je tako ravnanje mogoče šteti kot javno vidno izobešanje zastave.
gozd - hitri postopek o prekršku - dokazna ocena - dopustni pritožbeni razlog
Sodišče prve stopnje ugotovilo, da je storilec v postopku predložil dokaze, da v kritičnih obdobjih ni vozil štirikolesnika v gozdovih, kot se mu očita, saj je predložil USB ključek iz katerega izhaja, kje se je v teh kritičnih obdobjih nahajal štirikolesnik, ki je njegova last, poleg tega pa iz predloženih videoposnetkov s strani prekrškovnega organa ni mogoče ugotoviti niti datuma niti leta, ko naj bi bil konkretni posnetek dejansko posnet, prekrškovni organ pa je o storitvi prekrškov sklepal izključno na podlagi teh videoposnetkov.