obvezne sestavine predloga za dopustitev revizije - natančna in konkretna opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - nepopoln predlog - pomembno pravno vprašanje - pomembno pravno vprašanje ni izoblikovano - vsebina predloga za dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Predlog se zavrže. Ni naloga Vrhovnega sodišča, da bi samoiniciativno in po uradni dolžnosti raziskovalo ter namesto predlagatelja oblikovalo sporno pravno vprašanje. Taka aktivnost bi bila v nasprotju z zahtevano nepristranskostjo in objektivnostjo najvišjega sodišča ter tudi v nasprotju s samim namenom revizijskega postopka, ki ne predstavlja zgolj dodatne pritožbene stopnje
CIVILNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS00088434
ZPP člen 179, 379, 379/1. ZZK-1 člen 29, 79, 80, 120, 120/2, 140, 146, 146/1, 146/1-2, 146/1-3, 146/2, 146/4, 152, 178, 195, 198. ZNP-1 člen 2, 42,. URS člen 23.
dopuščena revizija - zemljiškoknjižni postopek - pomanjkljiv zemljiškoknjižni predlog - procesne predpostavke - sestavine zemljiškoknjižnega predloga - zaznamba spora - potrdilo o vloženi tožbi - elektronsko poslovanje - ugovorni postopek - odprava pomanjkljivosti pri vložitvi zemljiškoknjižnega predloga - skrbnost stranke - pravica do sodnega varstva - načelo sorazmernosti - ugoditev reviziji - obvezne sestavine
Sodišči prve in druge stopnje sta v okoliščinah konkretnega primera, ko predlagateljici ni mogoče očitati neskrbnosti pri označevanju potrdila o vložitvi tožbe v elektronskem zemljiškoknjižnem predlogu za zaznambo spora, prestrogo razlagali določbe prvega in drugega odstavka 146. člena ZZK-1 ter nepravilno šteli, da procesne predpostavke za vsebinsko odločanje o predlogu niso izpolnjene. S prestrogo razlago določbe četrtega odstavka 146. člena ZZK-1 pa predlagateljici neutemeljeno očitane pomanjkljivosti tudi nista pustili odpraviti v ugovornem postopku, s čimer sta izvotlili njeno ustavno pravico do sodnega varstva (23. člen URS).
delegacija pristojnosti - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - sprememba naslova - objektivna nepristranskost sodišča - nezadovoljstvo z delom sodišča - zavrnitev predloga
Delegacija pristojnosti zgolj zaradi naknadne spremembe prebivališča stranke postopka, bi ob odsotnosti drugih okoliščin, ki bi utemeljevale delegacijo pristojnosti, pomenila obid določbe tretjega odstavka 17. člena ZPP.
Vrhovno sodišče je že večkrat pojasnilo, da nezadovoljstvo in nestrinjanje stranke s procesnimi in materialnopravnimi odločitvami sodišča ne pomeni razloga za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS00089014
OZ člen 131, 131/1. URS člen 22, 23.
dopuščena revizija - škodni dogodek - padec delavca - telesna poškodba - delovna nesreča - odškodninska odgovornost - vzročna zveza - teorije vzročnosti - prosti preudarek - standard obrazloženosti sodne odločbe - razveljavitev sodbe - vrnitev zadeve v novo sojenje - ugoditev reviziji
Vzročna zveza bo v situacijah, ko je neko ravnanje s škodnim dogodkom v tesni, na pogled očitni povezavi, praviloma podana. Če sodišče ob izsledkih dokaznega postopka in pravnega vrednotenja vendarle oceni, da vzročne zveze ni, mora svoj sklep še bolj jasno in konkretno obrazložiti. Zdravemu razumu se namreč upira misel, da ni nečesa, kar se zdi očitno, da je. Smisel obrazložitve je ravno v tem, da pri naslovniku dosežemo t.i. pomiritveni občutek – da naslovnik ve, zakaj je sodišče odločilo tako in ne drugače.
ZUS-1 člen 5, 5/4. ZIUOPZP člen 151 c. ZORZFS člen 21, 21/2. URS člen 157, 157/1.
učinkovito sodno varstvo - sodno varstvo v upravnem sporu - akt izdan v obliki predpisa, ki ureja posamična razmerja - poseg v pravni položaj - sklep Vlade RS - določitev objektov, katerih odstranitev je nujno potrebna in v javno korist
Za zagotovitev učinkovitega sodnega varstva je ZUS-1 določil sodno varstvo v upravnem sporu tudi zoper akte, ki so izdani v obliki predpisa, če urejajo posamična razmerja (četrti odstavek 5. člena ZUS-1). Navedeno nastopi tedaj, ko pravni akt, ki je po obliki (formi) predpis, vsebuje normo, ki je konkretna, ker ureja (le en) življenjski primer, v katerem se uporabi, ter posamična, ker se nanaša na določen ali določljiv krog oseb. S tem se razlikuje od predpisov, ki so po vsebini splošni in abstraktni pravni akti in katerih norme se nanašajo na nedoločljiv krog oseb in na nedoločeno število bodočih primerov. Če je torej z na videz splošnim aktom uprave dejansko sprejeta oblastvena odločitev, ki vpliva na pravni položaj določene osebe, ji mora biti zagotovljeno sodno varstvo na podlagi ZUS-1 (prvi odstavek 157. člena Ustave).
Sklep Vlade Republike Slovenije o določitvi objektov, katerih odstranitev je nujno potrebna in v javno korist, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS, ni predpis, ampak je posamični in konkretni upravni akt, izdan v obliki predpisa. Zato je zoper njega dovoljeno sodno varstvo v upravnem sporu po četrtem odstavku 5. člena ZUS-1.
spor iz družinskih razmerij - skupno starševstvo - največja korist otroka - zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - stopnja konflikta - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
zapuščinski postopek - zapuščina - izločitev premoženja - nujni delež - vrednost premoženja - zavrnitev predloga - povečanje vrednosti premoženja - pomoč staršem - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
delegacija pristojnosti - predlog za delegacijo pristojnosti - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - pristranskost sodišča - izločitev sodnika - začasno prebivališče - načelo ekonomičnosti - smotrnost - bivanje v tujini - oddaljenost sodišča - zavrnitev predloga
Krajša razdalja oziroma bivanje na območju drugega sodišča ni samodejen razlog, na podlagi katerega bi Vrhovno sodišče odločanje preneslo na drugo stvarno pristojno sodišče. Vrhovno sodišče tako ravna, kadar predstavlja premoščanje razdalje od dejanskega bivališča do pristojnega sodišča glede na oddaljenost in stanje udeležencev nesorazmerno težavo.
Ocena, ali je imisija prepovedana ali ne, v konkretnih okoliščinah ne sme temeljiti na izoliranem upoštevanju posameznih vplivov dejanja ali vzroka, ki imisije povzroča, temveč na njihovem skupnem učinku. Namen pravne ureditve varstva pred prepovedanimi imisijami je v zaščiti mirne uporabe nepremičnine pred prekomernimi vplivi s prostorsko povezanih nepremičnin. V primerih, kot je obravnavani, ko imajo vsi vplivi s sosednje nepremičnine isti vzrok, lahko razčlenjevanje na posamezne motnje, ki bi bile vsaka zase sicer še v mejah dovoljenega, skupaj pa presegajo prag, ki je danih razmerah krajevno običajen, deluje v nasprotju s tem namenom ter umetno oziroma neživljenjsko.
določitev pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristanskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - ugoditev predlogu
Okoliščina, da je prva predlagateljica nekdanja sodnica Okrajnega sodišča v A. in je od upokojitve preteklo šele dve leti, je tehten razlog za prenos pristojnosti na drugo sodišče, saj utegne povzročiti dvom o korektnosti postopka in nepristranskosti odločanja.
ZS člen 113a. ZVPot člen 23, 24, 24/1. OZ člen 87, 87/1, 87/2, 111, 111/2, 111/4, 190, 190/3, 193, 198, 371.
predlog za predhodno odločanje Sodišča Evropske unije - prekinitev postopka do odločitve SEU - razlaga prava EU - razlaga direktive - potrošniška kreditna pogodba - dolgoročni kredit v CHF - posojilo v tuji valuti - ničnost pogodbe - varstvo potrošnikov - posledice ničnosti - pravila vračanja
Postopek se prekine do odločitve Sodišča Evropske unije o predlogu za sprejem predhodne odločbe o razlagi členov 6(1) in 7(1) Direktive Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah v zadevi II Ips 14/2025.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - USTAVNO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VS00088043
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 351, 351/2, 379, 379/1. ZVPot člen 23, 24, 24/1. OZ člen 6, 86. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 4, 5, 6, 7, 8. URS člen 22.
dopuščena revizija - varstvo potrošnikov - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - kreditna pogodba v CHF - dolgoročni kredit v CHF - posojilo v tuji valuti - ugotovitev ničnosti pogodbe - sodba presenečenja - razvoj sodne prakse - sprememba sodne prakse - uporaba druge pravne podlage pred sodiščem druge stopnje - materialno procesno vodstvo - pojasnilna dolžnost banke - valutno tveganje - nepošten pogodbeni pogoj - dobra vera - možnost izjave - pravica stranke do izjave - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - ugoditev reviziji - razveljavitev sodbe sodišča druge stopnje
Odločitev sodišča druge stopnje, da sta obravnavani kreditni pogodbi nični, je obremenjena s procesno kršitvijo. Ta procesna kršitev je bistvena, saj toženi stranki zaradi opustitve procesnih možnosti iz drugega odstavka 351. člena ZPP ni bila dana možnost, da se na spremenjeno sodno prakso, ki ji izpodbijana sodba sledi, odzove. Tako je bila prikrajšana za pravico do izjave v postopku.
ZVO-1 člen 115. Uredba o odpadnih nagrobnih svečah (2019) člen 21, 22.
dopuščena revizija - pravna praznina - finančno jamstvo - določljivost subjekta na katerega se ukrep nanaša - javni interes v upravnem postopku - načelo zakonitosti - nezakonitost podzakonskega predpisa
Zakonodajalec je določil obveznost finančnega jamstva za povzročitelje obremenitve (115. člen ZVO-1) in s tem tudi (popolno) določil krog subjektov, ki jim je tako jamstvo lahko naloženo. Niti iz stališč Upravnega sodišča niti iz navedb tožene stranke pa ne izhaja, da bi bila javni interes glede varstva okolja ali druga ustavno varovana dobrina bistveno prizadeta, če ne bi bilo urejeno tudi vprašanje prenosa takega jamstva na nosilca skupnega načrta. Zgolj splošna ugotovitev, da je ureditev, po kateri bi bil nosilec skupnega načrta dolžan zagotoviti finančno jamstvo, logična in skladna z ZVO-1 oziroma da bi bila drugačna ureditev v nasprotju z namenom in vsebino skupnega izpolnjevanja obveznosti, ne utemeljujeta obstoja pravne praznine, torej zakonske vrzeli, zaradi katere ne bi bilo mogoče več (s finančnimi jamstvi proizvajalcev) varovati pomembnih okoljskih ciljev. Zato ZVO-1 ni mogoče razlagati tako, da bi imel na njegovi podlagi ob uporabi analogije tudi nosilec skupnega načrta obveznost zagotoviti finančno jamstvo. Posledično pa tudi Uredba take obveznosti ni mogla niti originarno določiti sama, niti je (podrobneje) urediti za nosilca skupnega načrta.