določitev pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz razloga smotrnosti - motenje posesti - izključna pristojnost - zavrnitev predloga
Narava postopka v motenjskih pravdah je taka, da se najlažje opravi pri sodišču, na območju katerega leži nepremičnina. Zato je v teh primerih določena izključna krajevna pristojnost tega sodišča in morajo biti razlogi za delegacijo pristojnosti iz razloga smotrnosti tako pomembni, da pretehtajo razloge, zaradi katerih je uzakonjena izključna pristojnost.
laična vloga - laičen predlog - vloga, ki jo vloži stranka sama - pravniški državni izpit (PDI) - postulacijska sposobnost - nedovoljen predlog - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Dolžnica predloga ni vložila po pooblaščencu, ki je odvetnik, temveč sama, pri čemer ni niti zatrjevala niti izkazala, da ima opravljen pravniški državni izpit. Za vložitev predloga torej nima postulacijske sposobnosti, zato je Vrhovno sodišče njen predlog za dopustitev revizije zavrglo (377. člen ZPP).
ZPP člen 108, 108/6, 324, 324/6, 336, 342, 343, 343/3. URS člen 25.
dopuščena revizija - zavrženje pritožbe - nezadostno število izvodov pritožbe - premalo izvodov pritožbe - napačen pravni pouk - nepopolna pritožba - obvezne sestavine pritožbe - vračanje vloge v popravo - vračanje nepopolnih vlog v dopolnitev - poziv na predložitev zadostnega števila izvodov vloge - poziv na popravo pritožbe - ustavna pravica do pritožbe - restriktivna razlaga zakona - kršitev zakona
Iz prvega odstavka 108. člena ZPP jasno izhaja, da se pojem poprave oziroma dopolnitve vloge nanaša na njeno nerazumljivost oziroma pomanjkanje obveznih sestavin, medtem ko je primer vložitve nezadostnega števila izvodov vloge obravnavan v posebnem, šestem odstavku istega člena. Pravilo 336. člena ZPP tako v pritožbenem postopku izključuje le uporabo prvega do petega ter sedmega odstavka 108. člena ZPP o ravnanju z nepopolnimi vlogami, ne pa tudi šestega odstavka 108. člena ZPP, ki ureja primere, ko je vloga vložena v nezadostnem številu izvodov.
Čeprav mora pravni pouk skladno s šestim odstavkom 324. člena ZPP vsebovati tudi podatek o številu izvodov, v katerih je treba vložiti pritožbo, to ne izključuje dolžnosti sodišča, da pritožnika v primeru nezadostnega števila izvodov pritožbe (najprej) pozove k predložitvi dodatnih izvodov. Ustavna narava pravice do pritožbe (25. člen URS) zahteva postopanje sodišča strogo v mejah jezikovnega pomena besedila teh zakonskih določb, zato ni dopustna smiselna uporaba določb o ravnanju z nepopolno pritožbo.
ustanovitelj - zasebni zavod - kolektivna organizacija - dovoljenje za kolektivno upravljanje - izguba pravic - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanja:
Ali na podlagi določb ZKUASP ustanovitelj kolektivne organizacije, ustanovljene kot zasebni zavod, ohrani pravice ustanovitelja v zavodu na podlagi ZZ, v obsegu kolikor ZKUASP posameznih pravic izrecno ne prenaša na druge organe, oziroma ali ustanovitelj vse svoje pravice v tem zavodu v celoti izgubi, s tem ko zavod pridobi prvo dovoljenje za kolektivno upravljanje?
ZPP člen 70, 70-6, 73, 73/4. URS člen 22, 23. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6.
izločitev sodnika - izločitev predsednika sodišča - pravica do nepristranskega sodnika - sklep predsednika Vrhovnega sodišča - izločitev predsednika višjega sodišča - zavrnitev pritožbe
Predsednik Vrhovnega sodišča je pri odločanju o zahtevi za izločitev predsednika Višjega sodišča pravilno upošteval določbe ZPP. Po seznanitvi z izjavo izločevanega sodnika po četrtem odstavku 73. člena ZPP1 v pritožnikovih trditvah o ravnanju predsednika višjega sodišča iz vloge za izločitev utemeljeno ni prepoznal nobene okoliščine, ki bi objektivno vzbujala dvom o njegovi nepristranskosti.
Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 367, 367/3.
predlog za postavitev vprašanja za predhodno odločanje - pravni promet s kmetijskimi zemljišči - vrstni red predkupnih upravičencev - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Predlagani vprašanji nista vprašanji, za kateri bi na podlagi člena 367(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije (EU) veljala obveznost predložitve zadeve Sodišču EU. Uredba 2021/2115, kot je razvidno že iz njenega imena, določa pravila o podpori za strateške načrte, ki jih pripravijo države članice v okviru skupne kmetijske politike in se financirajo iz evropskih skladov, in ne pravil o vrstnem redu predkupnih upravičencev kmetijskih zemljišč. Da bi se navedena uredba sploh kakorkoli uporabljala za promet s kmetijskimi zemljišči v državah članicah, sicer ne izhaja niti iz njene vsebine. Ker Uredba 2021/2115 v tej zadevi torej ni uporabljiva, tudi vprašanje njene razlage za rešitev tega spora ni upoštevno, to pa pomeni, da je Vrhovno sodišče v položaju, v katerem je obveznosti predložitve iz člena 267(3) Pogodbe o delovanju EU oproščeno.
dopuščena revizija - sodba presenečenja - dolgoročni kredit v CHF - posojilo v tuji valuti - nepošten pogodbeni pogoj - pojasnilna dolžnost banke - dobra vera - evropsko pravo - spremenjena sodna praksa - pravica do izjave - konverzija
Toženka se do predrugačenih materialnopravnih izhodišč, začrtanih v odločbi VSRS II Ips 8/2022, pred sodiščem prve stopnje ni mogla opredeliti, zato je sodba, ki jo je izdalo to sodišče, zanjo pomenila (prepovedano) presenečenje. A iz vsebine pritožbe proti tej sodbi izhaja, da je toženka uveljavljala tudi zmotno uporabo materialnega prava in se je izrecno sklicevala prav na to sodbo VSRS. Toženka se je v pritožbenem roku torej seznanila z nadgrajenimi stališči sodne prakse ter v zvezi z njimi ni izgubila možnosti navajati dejstev, ki so glede na novo pravno podlago bistvenega pomena, saj jih je navedla v svoji pritožbi. Iz odločbe sodišča druge stopnje je razvidno, da se je to s toženkinimi pritožbenimi očitki tudi vsebinsko soočilo in nanje odgovorilo. Toženka je torej svoje prikrajšanje za sredstva napada in obrambe, ki ga je povzročilo sodišče prve stopnje, v resnici nadoknadila v postopku pred sodiščem druge stopnje.
Toženka ni ustrezno izpolnila svoje pojasnilne dolžnosti glede glavnega pogodbenega pogoja, zato vključitev klavzule zamenljivosti v izpodbijano pogodbo v konkretnem primeru ne more vplivati na presojo o veljavnosti izpodbijanih pravnih poslov. Če je tako, namreč tudi ni mogoče nadaljnje pričakovanje o kreditojemalčevem razumevanju pomena mehanizma pogodbene konverzije obveznosti po kreditni pogodbi v valuto, v kateri prejema plačo, oziroma razumevanje o ustreznosti uresničitve pogodbeno dogovorjene klavzule zamenljivosti.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - dolgotrajnost postopka - zavrnitev predloga
Dolgotrajnost postopka sama po sebi ni tehten razlog za delegacijo zadeve drugemu sodišču. Stranke imajo na razpolago druga ustrezna sredstva za pospešitev postopka, česar se zavedajo tudi tožniki, ki so vložili nadzorstveno pritožbo v obravnavani zadevi. Tudi če bi imeli tožniki prav, da obstaja bojazen, da zaradi objektivnih okoliščin zakonita sodnica zadeve ne bi mogla obravnavati pravočasno, to ni razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.
dopuščena revizija - osebna asistenca - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - potreba za začasno ureditev stanja glede na sporno pravno razmerje - postavitev začasnega skrbnika - če pritožba ne zadrži izvršitve - razveljavitev sklepa - učinkovanje razveljavitve
Razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve v novo odločanje pomeni, da odločitve ni. Če odločitve ni, pa ni kaj izvrševati oziroma ni odločitve, ki bi učinkovala. Drugačno stališče ne izhaja niti iz določb Družinskega zakonika (DZ) niti ZNP-1, ki so podlaga za odločanje v postopkih postavitve osebe pod skrbništvo oziroma postavitev začasnega skrbnika.
Odgovor na revizijsko vprašanje je torej, da je sklep (o postavitvi začasnega skrbnika), ki pravno ureja začasno razmerje in ker pritožba zoper ta sklep ne zadrži izvršitve, treba upoštevati oziroma da sklep učinkuje, dokler ga pritožbeno sodišče ne razveljavi.
ZUS-1 člen 5, 5/4. ZIUOPZP člen 151 c. ZORZFS člen 21, 21/2. URS člen 157, 157/1.
učinkovito sodno varstvo - sodno varstvo v upravnem sporu - akt izdan v obliki predpisa, ki ureja posamična razmerja - poseg v pravni položaj - sklep Vlade RS - določitev objektov, katerih odstranitev je nujno potrebna in v javno korist
Za zagotovitev učinkovitega sodnega varstva je ZUS-1 določil sodno varstvo v upravnem sporu tudi zoper akte, ki so izdani v obliki predpisa, če urejajo posamična razmerja (četrti odstavek 5. člena ZUS-1). Navedeno nastopi tedaj, ko pravni akt, ki je po obliki (formi) predpis, vsebuje normo, ki je konkretna, ker ureja (le en) življenjski primer, v katerem se uporabi, ter posamična, ker se nanaša na določen ali določljiv krog oseb. S tem se razlikuje od predpisov, ki so po vsebini splošni in abstraktni pravni akti in katerih norme se nanašajo na nedoločljiv krog oseb in na nedoločeno število bodočih primerov. Če je torej z na videz splošnim aktom uprave dejansko sprejeta oblastvena odločitev, ki vpliva na pravni položaj določene osebe, ji mora biti zagotovljeno sodno varstvo na podlagi ZUS-1 (prvi odstavek 157. člena Ustave).
Sklep Vlade Republike Slovenije o določitvi objektov, katerih odstranitev je nujno potrebna in v javno korist, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS, ni predpis, ampak je posamični in konkretni upravni akt, izdan v obliki predpisa. Zato je zoper njega dovoljeno sodno varstvo v upravnem sporu po četrtem odstavku 5. člena ZUS-1.
ZPP člen 355, 355/1, 357a, 357a/2, 357a/4. URS člen 25.
pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - pooblastila pritožbenega sodišča - kasatorično pooblastilo - vrnitev zadeve v novo sojenje - neopredelitev do odločilnih dejstev - obseg pritožbenega preizkusa - pravica do pravnega sredstva - pravica do sojenja v razumnem roku - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - konkretizacija pritožbenih navedb - nekonkretizirane pritožbene navedbe - vrnitev zadeve v ponovno sojenje pred drugim sodnikom - zavrnitev pritožbe
Razlogi, s katerimi stranka utemeljuje, da bi sodišče druge stopnje kršitev postopka glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko sámo odpravilo oziroma dopolnilo postopek ali da bi moralo sámo opraviti novo sojenje, morajo biti konkretizirani. Pritožbeno sodišče je v izpodbijani odločbi temeljito pojasnilo, kako je treba zagrešeno procesno kršitev v nadaljnjem teku postopka odpraviti in tudi, zakaj tega ne more storiti sámo, ne da bi pri tem prizadelo pravico strank do učinkovitega pravnega sredstva iz 25. člena Ustave. Z razlogi pritožbenega sodišča se pritožnica ne sooči. Ob prepisovanju zakonskih določb zgolj posplošeno navaja, da bi sodišče druge stopnje moralo sámo dopolniti dokazni postopek oziroma sámo opraviti novo sojenje.
Vrhovno sodišče ocenjuje, da če bi sodišče druge stopnje opravilo pritožbeno obravnavo ter izvajalo dokaze, se postopek ne bi bistveno skrajšal, medtem ko bi ob zgoraj ugotovljenih okoliščinah s tem nesorazmerno poseglo v pravico strank do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - večje sodišče - uslužbenec pristojnega sodišča kot pooblaščenec stranke v postopku - časovna odmaknjenost - poznanstvo med sodnikom pristojnega sodišča in pooblaščencem stranke v postopku - zavrnitev predloga
Sodniki odločajo na podlagi ustave in zakonov ter morajo vselej ravnati tako, da varujejo nepristranskost in neodvisnost sojenja ter ugled sodniške službe (3. člen ZS ter 2. in 37. člen ZSS). Zato zatrjevana okoliščina, da naj bi imel A. A. - odvetnik in ustanovitelj odvetniške družbe, ki zastopa upnico, zaradi nekdanje zaposlitve na Višjem sodišču v Mariboru znanstva na mariborskem sodišču, sama po sebi ne utemeljuje delegacije pristojnosti po 67. členu ZPP. To bi utemeljevali šele tesnejši, prijateljski odnosi, ki bi presegali običajno poznanstvo in kolegialnost v širšem delovnem okolju, zaradi katerih bi bil pri vseh sodnikih pristojnega Okrajnega sodišča v Mariboru okrnjen videz nepristranskosti. Vendar dolžnik tega ne zatrjuje. Ob tem je treba upoštevati tudi, da Višje sodišče v Mariboru in pristojno sodišče nimata prostorov v isti stavbi ter da sta obe večji sodišči, zato že po naravi stvari ne gre za večjo medsebojno povezanost zaposlenih na njih. Poleg tega je iz podatkov AJPES razvidno, da je A. A. v imenik odvetnikov pri Odvetniški zbornici vpisan že od 8. 4. 2015, na Okrajnem sodišču v Mariboru pa je več sodnikov, ki so funkcijo nastopili kasneje in z njim niso mogli biti niti v službenem odnosu. V morebitnih posamičnih primerih tesnejših odnosov, ki bi presegali običajno delovno znanstvo, pa je mogoče zagotoviti videz nepristranskost sojenja v okviru procesnega instituta izločitve po 70. členu ZPP.
določitev pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz razloga smotrnosti - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - ugoditev predlogu
V postopku postavitve odrasle osebe pod skrbništvo so predvideni obvezno zaslišanje te osebe (61. člen ZNP-1), pregled, ki ga opravi izvedenec medicinske stroke (62. člen ZNP-1) in zaslišanje osebe, ki se predlaga kot skrbnik (64. člen ZNP-1). Ob upoštevanju podatkov spisa iz predloga utemeljeno izhaja, da bo vse naštete obveznosti enostavneje, hitreje in z manjšimi stroški opravilo Okrajno sodišče v Ajdovščini, ki je bivališču nasprotnega udeleženca tako po razdalji kot tudi času potovanja približno trikrat bližje od Okrajnega sodišča v Novi Gorici.
Razen tega ZNP-1 v petem odstavku 11. člena določa, da se v primerih, ko se da po okoliščinah domnevati, da bo udeleženec v kraju začasnega prebivališča prebival daljši čas, kot krajevno pristojno šteje tudi sodišče začasnega prebivališča udeleženca.