odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti - neizpolnjevanje pogojev za opravljanje dela - habilitacijski postopek - izvolitev v naziv višji predavatelj
Sodišče je pravilno uporabilo materialno pravo, ko se je postavilo na stališče, da tožnik zaradi tega, ker ni bil ponovno izvoljen v naziv, ni več izpolnjeval pogojev za opravljanje dela, za katerega je imel sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas. Pravna podlaga za takšno presojo je določba prvega odstavka 226. člena Statuta Univerze v Ljubljani, po katerem se šteje, da nima zmožnosti za opravljanje dela delavec, ki ni obnovil habilitacijskega naziva, ki je pogoj za opravljanje del delovnega mesta, na katerega je razporejen. Pogoj za opravljanje dela na delovnem mestu visokošolskega učitelja - predavatelja VII/2-1 je izvolitev v naziv višjega predavatelja.
ZPP člen 95, 95/2, 98, 98/5, 377. ZPP-E Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (2017) člen 125.
revizija - novo pooblastilo - zavrženje revizije
Reviziji zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje ni bilo predloženo novo pooblastilo kot to določa drugi odstavek 95. člena ZPP, temveč kopija pooblastila z dne 22. 2. 2017, ki je bilo dano pred sprejemom sodbe sodišča prve stopnje 31. 7. 2017. Zato revizija ni dovoljena.
povračilo stroškov zdravljenja v tujini - zavrženje revizije
Predmet tega spora je vprašanje, ali je toženka dolžna tožnici povrniti stroške že izvedenega zdravljenja v tujini v višini nastalih stroškov, tudi v povezavi z dejstvom, da je bilo o pravici do zdravljenja v tujini že (negativno) odločeno v posebnem postopku, zoper katerega tožnica ni uveljavljala sodnega varstva. Spor o povračilu nastalih stroškov zdravljenja v tujini v okoliščinah konkretnega primera predstavlja premoženjski socialni spor.
ZDR člen 7, 7/2, 72, 75. ZDR-1 člen 9, 9/2, 73, 77.
prenehanje pogodbe o zaposlitvi - predsednik uprave - pogodba za določen čas - odpoklic
Prenehanje pogodbe o zaposlitvi (po 72. členu ZDR oz. 73. členu ZDR-1) se nanaša na vse načine prenehanja pogodbe o zaposlitvi, ki jih določa 77. člen ZDR-1 (pred tem 75. člen ZDR), to pa ne pomeni le redne ali izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi (za kar se zavzema revident), temveč tudi druge načine prenehanja takšne pogodbe. Zato je že v izhodišču napačno stališče tožnika, da bi mu v primeru odpoklica (kot predsednika uprave) s strani nadzornega sveta lahko prenehalo delovno razmerje le z redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, pa še to le iz razloga nesposobnost.
Delovno razmerje tožnika je bilo sklenjeno za določen čas mandata, ki je bil predviden za obdobje petih let, kar nikakor ne preprečuje nadzornemu svetu, da predsednika uprave ne odpokliče in da takšnemu delavcu ob posledici odpoklica preneha tudi pogodba o zaposlitvi. Stranki sta v pogodbi o zaposlitvi določno uredili vprašanje prenehanja pogodbe o zaposlitvi tožniku; iz teh določb ne izhaja, da bi tožniku v primeru predčasnega odpoklica lahko trajalo delovno razmerje še vse do poteka polnega mandata – torej za obdobje petih let od imenovanja.
Revizijsko sodišče se strinja s presojo o tem, da ni bilo treba izvajati dokaznega postopka v zvezi z vprašanjem utemeljenosti oziroma neutemeljenosti odpoklica tožnika s funkcije predsednika uprave. V prvi vrsti že zato, ker tudi sama odločitev o nezakonitosti odpoklica zaradi nemožnosti reintegracije v funkcijo predsednika uprave, ne bi mogla vplivati na drugačno odločitev o zakonitosti prenehanja pogodbe o zaposlitvi tožniku.
ugotovitev lastnosti zavarovanca - pravica do pokojnine - opravljanje samostojne dejavnosti - dvojni status
ZPIZ-2 ne omogoča več opravljanja dela oziroma dejavnosti in hkratnega uživanja polne pokojnine (kar je bilo pod določenimi pogoji mogoče na podlagi ZPIZ-1). Mogoča je zgolj kombinacija dela oziroma opravljanja dejavnosti in prejemanja dela pokojnine, in sicer za vse tako imenovane aktivne statuse.
Tožnica je bila na dan 1. 1. 2016 upokojena in hkrati opravljala dejavnost, ki je podlaga za pridobitev lastnosti zavarovanca po 15. členu ZPIZ-2, vendar svojega dvojnega statusa v zakonskem roku ni uredila sama. Toženka je zato pravilno (po uradni dolžnosti) ugotovila, da ima tožnica lastnost zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja iz naslova opravljanja samostojne pridobitne dejavnosti po 15. členu ZPIZ-2 za deset ur tedensko.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - obrazložitev odpovednega razloga - sprememba organizacije dela
V skladu z drugim odstavkom 87. člena ZDR-1 mora delodajalec v odpovedi pogodbe o zaposlitvi pisno obrazložiti dejanski razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Te obveznosti ni mogoče tolmačiti tako, da bi delodajalec v odpovedi moral obrazložiti vsako podrobnost okoliščin in ravnanj, zaradi katerih podaja odpoved. Zadošča, da obrazloži, katere so tiste dejanske okoliščine ali pa ravnanja delavca, zaradi katerih odpoveduje pogodbo o zaposlitvi. Tako redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, ki je podana, ker je zaradi organizacijskih razlogov prenehala potreba po opravljanju določenega dela, ne bo nezakonita zgolj zato, ker v njej ni pojasnjena vsaka najmanjša organizacijska sprememba.
začasna nezmožnost za delo - sodni izvedenec izvedensko mnenje - sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sodišče druge stopnje je glede tožnikove začasne nezmožnosti za delo v obdobju 1. 7. 2016 do 5. 8. 2016 odločilo, da je bil tožnik v tem času nezmožen za delo za polni delovni čas, ne da bi navedlo razloge, zakaj v tem delu ni sledilo mnenju izvedenca (kot mu je sledilo za čas od 6. 8. 2016 dalje) oziroma, zakaj je v zvezi s tem obdobjem odločilo drugače. Toženka zato v reviziji utemeljeno opozarja, da je glede odločitve o tožnikovi začasni nezmožnosti za delo v času od 1. 7. 2016 do 5. 8. 2016 podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
starostna pokojnina - policist - pogoji za pridobitev pravice
Izplačilo 20% dela pokojnine je vezano na izpolnjevanje pogojev za starostno pokojnino po ZPIZ-2, teh pa tožnik ni izpolnjeval.
V 399. členu ZPIZ-2 je določeno le prehodno obdobje, v katerem se postopno spreminjajo pogoji za pridobitev pravice do starostne pokojnine po Zakonu o policiji. Ta člen se nanaša le na ozko skupino zavarovancev, ki se lahko upokoji, ne da bi izpolnjevala pogoje za pravico do starostne pokojnine po 27. členu ZPIZ-2, torej po pogojih, ki veljajo za vse ostale zavarovance. Na podlagi tega člena jim je zagotovljena le pravica do starostne pokojnine, ne pa tudi druge pravice iz obveznega pokojninskega zavarovanja.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev delovnih obveznosti, ki ima vse znake kaznivega dejanja - odtujitev - videonadzor
V primeru delovnega spora glede zakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga po prvi alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1 lahko tudi delovno sodišče presoja obstoj znakov kaznivega dejanja. S tem ni kršena domneva nedolžnosti iz 27. člena Ustave RS, saj delovno sodišče ne odloča o kazenski odgovornosti storilca, kot to zmotno meni revident, ampak zgolj presoja obstoj znakov kaznivega dejanja. Za presojo zakonitosti izredne odpovedi iz tega razloga zadošča dokazanost, da so v ravnanju delavca podani vsi znaki kaznivega dejanja, kot so opredeljeni v KZ-1.
visokošolski učitelj - plača - pedagoška obveznost - omejitev
Revizijsko sodišče ugotavlja, da niti prvi niti drugi stavek drugega odstavka 37. člena ZVis ne določata pedagoške obveznosti visokošolskih učiteljev. Delovna in pedagoška obveznost visokošolskih učiteljev je urejena v 63. členu ZVis. Iz zakona jasno izhaja, da je število pedagoške obveznosti omejeno na tedenski in ne na letni ravni.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - nezakonita odpoved - nemožnost nadaljevanja delovnega razmerja - sodna razveza pogodba o zaposlitvi
Sodišči za odločitev o nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi in odločitev o sodni razvezi nista upoštevali istih dejstev (okoliščin) glede subjektivno porušenega odnosa med delodajalcem in delavcem, zato revizijski ugovori v zvezi s tem niso utemeljeni. Odločitev o nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi temelji le na tem, da toženka razen pavšalnih navedb o nemožnosti nadaljevanja delovnega razmerja v skladu z določbo prvega odstavka 109. člena ZDR-1 te nemožnosti ni dokazala, čeprav je bilo dokazno breme na njeni strani, obratno pa je sodišče prve stopnje (kar je potrdilo sodišče druge stopnje) glede odločitve o sodni razvezi izhajalo iz tega, da je tožnik med postopkom sam navedel, da delovno razmerje med strankama ni več mogoče in da se ne želi vrniti več nazaj v službo k toženki.
varstvo in vzgoja mladoletnega otroka - predodelitev otroka - namestitev otroka v krizni center - zaslišanje izvedenca - dopuščena revizija
Stališče sodne prakse je, da je treba določbo četrtega odstavka 421. člena ZPP razlagati ob upoštevanju dejstva, da se življenjske okoliščine nenehno spreminjajo, da pa vsakršna posamična in manjša sprememba ne more povzročiti predodelitve otroka; iti mora za spremembo bistvenih, pravno relevantnih okoliščin, ki so utemeljevale sodno odločbo oziroma dogovor, ki naj bi se spremenil.
Ker toženca trditev o tem, da naj bi bila dejansko sklenjena posojilna pogodba s komisornim dogovorom, nista podala, sodišče druge stopnje nikakor ni bilo dolžno v tej smeri presojati zgoraj povzetih nejasnih pritožbenih navedb, ki so bile navržene le v potrditev glavne teze, da je bila pogodba sklenjena zaradi izigravanja upnikov. Po oceni vrhovnega sodišča so tako neutemeljeni revizijski očitki o pomanjkljivih razlogih v sodbi sodišča druge stopnje in o zmotni uporabi materialnega prava, ker sodišče ni uporabilo 132. člena SPZ.
Pravilna je odločitev sodišč, da sta na podlagi veljavno sklenjene prodajne pogodbe, toženca dolžna tožeči stranki izstaviti popolno zemljiškoknjižno dovolilo (prvi odstavek 239. člena Obligacijskega zakonika, v nadaljevanju OZ), da je torej tožbeni zahtevek pravilno oblikovan in da po 350. členu OZ terjatev na izstavitev listine za vpis v zemljiško knjigo zastara v desetih in ne petih letih kot zatrjujeta toženca v reviziji.
KZ člen 95, 95/1, 96, 96/2, 97, 97/1, 97/2, 97/3.. ZKP člen 105, 105/2, 372, 372-5.
kršitev kazenskega zakona - odvzem protipravne premoženjske koristi - premoženjskopravni zahtevek oškodovanca - varstvo oškodovanca - adhezijski postopek - povrnitev škode
Plačilo zneska premoženjske koristi ni neka druga terjatev, ampak ista terjatev, kot bi jo imel oškodovanec s premoženjskopravnim zahtevkom. Povedano drugače, z izvršitvijo odvzema premoženjske koristi za oškodovanca preneha neposredni zahtevek do storilca kaznivega dejanja do višine denarnega zneska, ki ustreza odvzeti premoženjski koristi. Z državnim tožilcem se ni mogoče strinjati, da se oškodovanec v situaciji, ko sodišče sicer ravna nepravilno in o vloženem premoženjskopravnem zahtevku oškodovanca ne odloči, ampak odvzame s kazvivim dejanjem pridobljeno protipravno premoženjsko korist, ne more poplačati iz zasežene premoženjske koristi. Ker sodišče o vloženem premoženjskopravnem zahtevku ni odločilo, za oškodovanca ne preneha pravica, da začne pravdo.
V obravnavanem primeru je sodišče, ko je odločilo o odvzemu premoženjske koristi po drugem odstavku 96. člena KZ ravnalo, kot da oškodovanec premoženjskopravnega zahtevka ni priglasil. S tem oškodovancu ni odvzelo pravice do uveljavljanja svojega premoženjskopravnega zahtevka v pravdi, prav tako mu z odločitvijo v kazenski sodbi ni bila odvzeta pravica, da se poplača iz odvzete premoženjske koristi.
Že možnost za oškdovanca poplačati se iz odvzete premoženjske koristi in varstvo oškodovanca, ki ga daje kazenski zakon v 97. členu KZ, napotuje na zaključek, da ob odločitvi sodišča prve stopnje, da odvzame korist, ne da bi prvenstveno odločilo o oškodovančevem premoženjskopravnem zahtevku, v obravnavanem primeru več v pravnomočno kazensko sodbo ni mogoče posegati na način, da se odločba o odvzemu premoženjske koristi razveljavi zato, da bi sodišče ponovno odločalo le o premoženjskopravnem zahtevku v ponovljenem sojenju.
predlog za prenos krajevne pristojnosti - razlog ekonomičnosti - lažja izvedba postopka - bivališče strank in prič na območju drugega sodišča
Pričakovanje, da bi predlagano sodišče lažje izvedlo kazenski postopek, samo po sebi še ne more utemeljevati prenosa krajevne pristojnosti. Izraženo mora biti v tolikšni meri, da razlogi, ki kažejo na večjo ekonomičnost oziroma lažjo izvedbo kazenskega postopka, prevladujejo nad primarnimi naveznimi okoliščinami za določitev krajevne pristojnosti.
dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje - izdaja gradbenega dovoljenja - distribucijsko omrežje električne energije - gradnja daljnovoda - pravica graditi - varovalni pas - poseg v izvrševanje lastninske pravice - omejitev lastninske pravice
Lastninska pravica lastnikov zemljišč v varovalnem pasu je omejena. Res na vseh zemljiščih v varovalnem pasu neposredna gradnja ne bo potekala, torej se (fizična) gradbena dela na vseh zemljiščih ne bodo izvajala. Dejstvo pa je, da so (bodo) lastniki zemljišč, ki se nahajajo v varovalnem pasu, čeprav na njih fizična gradnja ne bo potekala in čeprav neposredno nad njimi ne potekajo električni vodi, v izvrševanju svoje lastninske pravice omejeni. Obseg omejitve določa že sam zakon, ki za posamezne konkretne vrste posegov določa obseg vpliva na okolje in s tem tudi širino varovalnega pasu.
Z izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo objektov za prenos in distribucijo električne energije se odloči o tem, kje bo varovalni pas potekal, saj je ta skladno s predpisi vezan na navedeno gradnjo (do določene oddaljenosti na vsaki strani od osi elektroenergetskega voda). Ker lastniki nepremičnin v varovalnem pasu svoje lastninske pravice ne morejo več izvrševati tako neomejeno, kot so jo lahko oziroma bi jo lahko pred izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo tega omrežja, se torej prav z izdajo te upravne odločbe spremeni njihov pravni položaj.
Vsaka pravna sprememba načina uživanja lastninske pravice še ne pomeni posega v lastninsko pravico v ustavnopravnem smislu. Prav tako tudi vsaka pravna omejitev uživanja lastninske pravice v javnem interesu še ne terja posebnega upravnega (razlastitvenega) postopka, v katerem bi se taka omejitev lahko z posamičnim oblastvenim aktom določila kot obveznost lastnika (npr. vzpostavitev služnosti v javno korist). Zato pa je treba glede na pravne in dejanske značilnosti gradnje in pravnega režima varovalnega pasu ugotoviti, kdaj gre (še) za urejanje načina izvrševanja lastninske pravice v okviru njenih splošnih funkcij, kdaj pa gre že za poseg vanjo, ki tudi zaradi ustavnega varstva terja poseben postopek dovolitve posega vanjo in plačilo ustreznega nadomestila (33. in 69. člen Ustave).
zahteva za varstvo zakonitosti - rok za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti - prepozna vloga - vročanje sodbe - pritrditev na sodno desko - fikcija vročitve - sobota
ZKP trenutek nastopa fikcije v primeru vročitve s pritrditvijo na sodno desko, določa, da se šteje pošiljka vročena s pretekom 8 dni od pritrditve; gre za posebno določbo, ki izključuje uporabo drugih določb o računanju rokov, zato lahko fikcija vročitve nastopi tudi na soboto, nedeljo oziroma drug dan, na katerega se rok po določbah ZKP ne bi mogel izteči.
podjemna pogodba (pogodba o delu) - neposredni zahtevek podizvajalca do naročnika - kumulativno izpolnjevanje pogojev - odstop terjatve glavnega izvajalca do naročnika - protipravno ravnanje - dospelost terjatve - zapadlost terjatve do konca glavne obravnave - varstvo podizvajalca - odškodninska odgovornost naročnika - dopuščena revizija
Čim podizvajalec na naročnika naslovi zahtevo za neposredno plačilo, naročnik ne more več veljavno plačevati začasnih situacij glavnemu izvajalcu oziroma takšna plačila ne morejo poslabšati položaja podizvajalca (povzročiti, da naročnik ne bi bil več zavezan za plačilo podizvajalcu. Revidentovo stališče, da podizvajalčev zahtevek za neposredno plačilo, ki je postavljen pred zapadlostjo izvajalčeve terjatve, nima nobenih učinkov, zato ni pravno sprejemljivo.
V položaju, ko si nasproti stojita pošten podizvajalc (ki je svojo obveznost opravil) in naročnik, ki kljub uveljavitvi direktnega zahtevka in zavedanju, da slednji plačila ne bo dobil, v kolikor to ne bo izvedeno direktno njemu, plačilo izvede v korist tretje osebe, je treba varovati podizvajalca. Takšno ravnanje namreč samo po sebi pomeni obid 631. člena OZ in s tem protipravno ravnanje v smislu odškodninske odgovornosti.
podjemna pogodba (pogodba o delu) - neposredni zahtevek podizvajalca do naročnika - kumulativno izpolnjevanje pogojev - dospelost terjatve - odstop terjatve glavnega izvajalca do naročnika