ugotovitev lastnosti zavarovanca - pravica do pokojnine - opravljanje samostojne dejavnosti - dvojni status
ZPIZ-2 ne omogoča več opravljanja dela oziroma dejavnosti in hkratnega uživanja polne pokojnine (kar je bilo pod določenimi pogoji mogoče na podlagi ZPIZ-1). Mogoča je zgolj kombinacija dela oziroma opravljanja dejavnosti in prejemanja dela pokojnine, in sicer za vse tako imenovane aktivne statuse.
Tožnica je bila na dan 1. 1. 2016 upokojena in hkrati opravljala dejavnost, ki je podlaga za pridobitev lastnosti zavarovanca po 15. členu ZPIZ-2, vendar svojega dvojnega statusa v zakonskem roku ni uredila sama. Toženka je zato pravilno (po uradni dolžnosti) ugotovila, da ima tožnica lastnost zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja iz naslova opravljanja samostojne pridobitne dejavnosti po 15. členu ZPIZ-2 za deset ur tedensko.
začasna nezmožnost za delo - sodni izvedenec izvedensko mnenje - sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sodišče druge stopnje je glede tožnikove začasne nezmožnosti za delo v obdobju 1. 7. 2016 do 5. 8. 2016 odločilo, da je bil tožnik v tem času nezmožen za delo za polni delovni čas, ne da bi navedlo razloge, zakaj v tem delu ni sledilo mnenju izvedenca (kot mu je sledilo za čas od 6. 8. 2016 dalje) oziroma, zakaj je v zvezi s tem obdobjem odločilo drugače. Toženka zato v reviziji utemeljeno opozarja, da je glede odločitve o tožnikovi začasni nezmožnosti za delo v času od 1. 7. 2016 do 5. 8. 2016 podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
starostna pokojnina - policist - pogoji za pridobitev pravice
Izplačilo 20% dela pokojnine je vezano na izpolnjevanje pogojev za starostno pokojnino po ZPIZ-2, teh pa tožnik ni izpolnjeval.
V 399. členu ZPIZ-2 je določeno le prehodno obdobje, v katerem se postopno spreminjajo pogoji za pridobitev pravice do starostne pokojnine po Zakonu o policiji. Ta člen se nanaša le na ozko skupino zavarovancev, ki se lahko upokoji, ne da bi izpolnjevala pogoje za pravico do starostne pokojnine po 27. členu ZPIZ-2, torej po pogojih, ki veljajo za vse ostale zavarovance. Na podlagi tega člena jim je zagotovljena le pravica do starostne pokojnine, ne pa tudi druge pravice iz obveznega pokojninskega zavarovanja.
povračilo stroškov zdravljenja v tujini - zavrženje revizije
Predmet tega spora je vprašanje, ali je toženka dolžna tožnici povrniti stroške že izvedenega zdravljenja v tujini v višini nastalih stroškov, tudi v povezavi z dejstvom, da je bilo o pravici do zdravljenja v tujini že (negativno) odločeno v posebnem postopku, zoper katerega tožnica ni uveljavljala sodnega varstva. Spor o povračilu nastalih stroškov zdravljenja v tujini v okoliščinah konkretnega primera predstavlja premoženjski socialni spor.
ZDR člen 7, 7/2, 72, 75. ZDR-1 člen 9, 9/2, 73, 77.
prenehanje pogodbe o zaposlitvi - predsednik uprave - pogodba za določen čas - odpoklic
Prenehanje pogodbe o zaposlitvi (po 72. členu ZDR oz. 73. členu ZDR-1) se nanaša na vse načine prenehanja pogodbe o zaposlitvi, ki jih določa 77. člen ZDR-1 (pred tem 75. člen ZDR), to pa ne pomeni le redne ali izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi (za kar se zavzema revident), temveč tudi druge načine prenehanja takšne pogodbe. Zato je že v izhodišču napačno stališče tožnika, da bi mu v primeru odpoklica (kot predsednika uprave) s strani nadzornega sveta lahko prenehalo delovno razmerje le z redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, pa še to le iz razloga nesposobnost.
Delovno razmerje tožnika je bilo sklenjeno za določen čas mandata, ki je bil predviden za obdobje petih let, kar nikakor ne preprečuje nadzornemu svetu, da predsednika uprave ne odpokliče in da takšnemu delavcu ob posledici odpoklica preneha tudi pogodba o zaposlitvi. Stranki sta v pogodbi o zaposlitvi določno uredili vprašanje prenehanja pogodbe o zaposlitvi tožniku; iz teh določb ne izhaja, da bi tožniku v primeru predčasnega odpoklica lahko trajalo delovno razmerje še vse do poteka polnega mandata – torej za obdobje petih let od imenovanja.
Revizijsko sodišče se strinja s presojo o tem, da ni bilo treba izvajati dokaznega postopka v zvezi z vprašanjem utemeljenosti oziroma neutemeljenosti odpoklica tožnika s funkcije predsednika uprave. V prvi vrsti že zato, ker tudi sama odločitev o nezakonitosti odpoklica zaradi nemožnosti reintegracije v funkcijo predsednika uprave, ne bi mogla vplivati na drugačno odločitev o zakonitosti prenehanja pogodbe o zaposlitvi tožniku.
odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti - neizpolnjevanje pogojev za opravljanje dela - habilitacijski postopek - izvolitev v naziv višji predavatelj
Sodišče je pravilno uporabilo materialno pravo, ko se je postavilo na stališče, da tožnik zaradi tega, ker ni bil ponovno izvoljen v naziv, ni več izpolnjeval pogojev za opravljanje dela, za katerega je imel sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas. Pravna podlaga za takšno presojo je določba prvega odstavka 226. člena Statuta Univerze v Ljubljani, po katerem se šteje, da nima zmožnosti za opravljanje dela delavec, ki ni obnovil habilitacijskega naziva, ki je pogoj za opravljanje del delovnega mesta, na katerega je razporejen. Pogoj za opravljanje dela na delovnem mestu visokošolskega učitelja - predavatelja VII/2-1 je izvolitev v naziv višjega predavatelja.
ZPP člen 95, 95/2, 98, 98/5, 377. ZPP-E Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (2017) člen 125.
revizija - novo pooblastilo - zavrženje revizije
Reviziji zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje ni bilo predloženo novo pooblastilo kot to določa drugi odstavek 95. člena ZPP, temveč kopija pooblastila z dne 22. 2. 2017, ki je bilo dano pred sprejemom sodbe sodišča prve stopnje 31. 7. 2017. Zato revizija ni dovoljena.
ZDR-1 člen 84, 84/2, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalca - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - ugotovitev nezakonitosti odpovedi - reparacija - nova zaposlitev - razlika v plači
Pojem „hujša kršitev“ je pravni standard, zato je treba v vsakem konkretnem primeru presoditi okoliščine, v katerih je bila kršitev storjena. Vsako ravnanje delavca, ki odstopa od običajno pričakovanih ravnanj, še ne pomeni kršitve, ki bi pogojevala odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Revizija ima prav, ko navaja, da v času zaposlitve delavca pri novem delodajalcu temu delavcu ni mogoče priznati razlike v plači kot pravice, vezane na obstoj delovnega razmerja.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - reintegracija delavca - obnova postopka - nova dejstva in dokazi - nova zaposlitev - dokazi, ki jih stranka brez krivde ni uveljavljala
Predlagatelj obnove nosi dokazno breme, da brez svoje krivde novih dejstev ni mogel uveljavljati pred pravnomočnim končanjem prejšnjega postopka. Vprašanje krivde se v tem primeru povezuje z vprašanjem zadostne procesne skrbnosti stranke, ki predlaga obnovo postopka, v že pravnomočno končanem postopku, zadostna skrbnost pa zahteva uporabo pravnega standarda, ki je zasnovan abstraktno.
Toženka ni vedela za zaposlitev tožnika, na to dejstvo pa tudi ni mogla sklepati iz tedanjega procesnega gradiva v spisu; tudi tožnik ob zahtevku za reintegracijo in zahtevku za priznanje delovnega razmerja pri toženki vse od 25. 7. 2014 dalje z vsemi pravicami od tega datuma ni navedel in ni izpovedal, da je bil v vmesnem času zaposlen pri drugem delodajalcu. Ta podatek je enostavno zamolčal. Zato je bilo neživljenjsko pričakovati, da bi toženka brez indicev in ob podatkih, s katerimi je razpolagala, vedela za obstoj delovnega razmerja tožnika pri drugem delodajalcu in bi že v času prejšnjega postopka morala opraviti ustrezne poizvedbe o eventualnem obstoju delovnega razmerja tožnika tudi drugje ali to zahtevati od sodišča.
Krivda stranke v zvezi z novimi dejstvi ali novimi dokazi kot razlogom za obnovo postopka se v skladu z drugim odstavkom 395. člena ZPP nanaša na krivdo (neskrbnost) stranke v prejšnjem sodnem postopku, ne pa na morebitno neskrbno in s tem povezanim prepozno ravnanje stranke, ki ji je s pravnomočno sodbo sodišča naložena izpolnitev obveznosti.
ZPIZ-1 člen 36, 156, 156/1, 157, 157/1, 191. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
starostna pokojnina - izpolnjevanje pogojev - pokojninska doba - podatki matične evidence - kršitev pravice do obravnavanja pred sodiščem
Treba je ločiti priznanje pravice do starostne pokojnine od njenega izplačevanja. Pravico je mogoče priznati, ko so izpolnjeni zakonski pogoji. Pogoj prenehanja obveznega zavarovanja se nanaša na začetek izplačevanja že priznane pravice.
Sodišče druge stopnje zmotno šteje, da v obravnavanem primeru ni sporno vprašanje vštevanja spornega obdobja v pokojninsko dobo. Ravno tožničina podlaga zavarovanja v spornem obdobju je odločilno dejstvo, ker je od njega odvisna pokojninska doba.
Tožničinih navedb in dokaznih predlogov o tem, da je bila v spornem obdobju v obveznem zavarovanju na podlagi delovnega razmerja (ki je odločilno dejstvo), sodišči nista presojali zaradi stališča, da ne moreta upoštevati drugih podatkov, kot tistih, ki izhajajo iz javnih listin, dokler ni dokazano nasprotno. Navedeno stališče je sicer pravilno, vendar v obravnavanem primeru sodišči spregledata, da je tožnica želela dokazovati nasprotno.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - poslovodni delavec - odpoklic poslovodje - prenehanje delovnega razmerja - pogodbena določila
Sodišče je pravilno uporabilo materialno pravo, ko se je postavilo na stališče, da sta stranki v pogodbi o zaposlitvi, ki je bila sklenjena za delovno mesto člana uprave tožene stranke, torej s poslovodno osebo, lahko drugače, kot pa je to sicer urejeno v ZDR, uredili vprašanje prenehanja pogodbe o zaposlitvi pa tudi vprašanje pogojev in omejitev delovnega razmerja za določen čas. V skladu z 72. členom ZDR stranki navedena vprašanja lahko uredita drugače, ne glede na določbo drugega odstavka 7. člena ZDR, če se pogodba sklepa s poslovodno osebo ali prokuristom.
varstvo in vzgoja mladoletnega otroka - predodelitev otroka - namestitev otroka v krizni center - zaslišanje izvedenca - dopuščena revizija
Stališče sodne prakse je, da je treba določbo četrtega odstavka 421. člena ZPP razlagati ob upoštevanju dejstva, da se življenjske okoliščine nenehno spreminjajo, da pa vsakršna posamična in manjša sprememba ne more povzročiti predodelitve otroka; iti mora za spremembo bistvenih, pravno relevantnih okoliščin, ki so utemeljevale sodno odločbo oziroma dogovor, ki naj bi se spremenil.
Ker toženca trditev o tem, da naj bi bila dejansko sklenjena posojilna pogodba s komisornim dogovorom, nista podala, sodišče druge stopnje nikakor ni bilo dolžno v tej smeri presojati zgoraj povzetih nejasnih pritožbenih navedb, ki so bile navržene le v potrditev glavne teze, da je bila pogodba sklenjena zaradi izigravanja upnikov. Po oceni vrhovnega sodišča so tako neutemeljeni revizijski očitki o pomanjkljivih razlogih v sodbi sodišča druge stopnje in o zmotni uporabi materialnega prava, ker sodišče ni uporabilo 132. člena SPZ.
Pravilna je odločitev sodišč, da sta na podlagi veljavno sklenjene prodajne pogodbe, toženca dolžna tožeči stranki izstaviti popolno zemljiškoknjižno dovolilo (prvi odstavek 239. člena Obligacijskega zakonika, v nadaljevanju OZ), da je torej tožbeni zahtevek pravilno oblikovan in da po 350. členu OZ terjatev na izstavitev listine za vpis v zemljiško knjigo zastara v desetih in ne petih letih kot zatrjujeta toženca v reviziji.
KZ člen 95, 95/1, 96, 96/2, 97, 97/1, 97/2, 97/3.. ZKP člen 105, 105/2, 372, 372-5.
kršitev kazenskega zakona - odvzem protipravne premoženjske koristi - premoženjskopravni zahtevek oškodovanca - varstvo oškodovanca - adhezijski postopek - povrnitev škode
Plačilo zneska premoženjske koristi ni neka druga terjatev, ampak ista terjatev, kot bi jo imel oškodovanec s premoženjskopravnim zahtevkom. Povedano drugače, z izvršitvijo odvzema premoženjske koristi za oškodovanca preneha neposredni zahtevek do storilca kaznivega dejanja do višine denarnega zneska, ki ustreza odvzeti premoženjski koristi. Z državnim tožilcem se ni mogoče strinjati, da se oškodovanec v situaciji, ko sodišče sicer ravna nepravilno in o vloženem premoženjskopravnem zahtevku oškodovanca ne odloči, ampak odvzame s kazvivim dejanjem pridobljeno protipravno premoženjsko korist, ne more poplačati iz zasežene premoženjske koristi. Ker sodišče o vloženem premoženjskopravnem zahtevku ni odločilo, za oškodovanca ne preneha pravica, da začne pravdo.
V obravnavanem primeru je sodišče, ko je odločilo o odvzemu premoženjske koristi po drugem odstavku 96. člena KZ ravnalo, kot da oškodovanec premoženjskopravnega zahtevka ni priglasil. S tem oškodovancu ni odvzelo pravice do uveljavljanja svojega premoženjskopravnega zahtevka v pravdi, prav tako mu z odločitvijo v kazenski sodbi ni bila odvzeta pravica, da se poplača iz odvzete premoženjske koristi.
Že možnost za oškdovanca poplačati se iz odvzete premoženjske koristi in varstvo oškodovanca, ki ga daje kazenski zakon v 97. členu KZ, napotuje na zaključek, da ob odločitvi sodišča prve stopnje, da odvzame korist, ne da bi prvenstveno odločilo o oškodovančevem premoženjskopravnem zahtevku, v obravnavanem primeru več v pravnomočno kazensko sodbo ni mogoče posegati na način, da se odločba o odvzemu premoženjske koristi razveljavi zato, da bi sodišče ponovno odločalo le o premoženjskopravnem zahtevku v ponovljenem sojenju.
zahteva za varstvo zakonitosti - rok za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti - prepozna vloga - vročanje sodbe - pritrditev na sodno desko - fikcija vročitve - sobota
ZKP trenutek nastopa fikcije v primeru vročitve s pritrditvijo na sodno desko, določa, da se šteje pošiljka vročena s pretekom 8 dni od pritrditve; gre za posebno določbo, ki izključuje uporabo drugih določb o računanju rokov, zato lahko fikcija vročitve nastopi tudi na soboto, nedeljo oziroma drug dan, na katerega se rok po določbah ZKP ne bi mogel izteči.
podjemna pogodba (pogodba o delu) - neposredni zahtevek podizvajalca do naročnika - kumulativno izpolnjevanje pogojev - odstop terjatve glavnega izvajalca do naročnika - protipravno ravnanje - dospelost terjatve - zapadlost terjatve do konca glavne obravnave - varstvo podizvajalca - odškodninska odgovornost naročnika - dopuščena revizija
Čim podizvajalec na naročnika naslovi zahtevo za neposredno plačilo, naročnik ne more več veljavno plačevati začasnih situacij glavnemu izvajalcu oziroma takšna plačila ne morejo poslabšati položaja podizvajalca (povzročiti, da naročnik ne bi bil več zavezan za plačilo podizvajalcu. Revidentovo stališče, da podizvajalčev zahtevek za neposredno plačilo, ki je postavljen pred zapadlostjo izvajalčeve terjatve, nima nobenih učinkov, zato ni pravno sprejemljivo.
V položaju, ko si nasproti stojita pošten podizvajalc (ki je svojo obveznost opravil) in naročnik, ki kljub uveljavitvi direktnega zahtevka in zavedanju, da slednji plačila ne bo dobil, v kolikor to ne bo izvedeno direktno njemu, plačilo izvede v korist tretje osebe, je treba varovati podizvajalca. Takšno ravnanje namreč samo po sebi pomeni obid 631. člena OZ in s tem protipravno ravnanje v smislu odškodninske odgovornosti.
podjemna pogodba (pogodba o delu) - neposredni zahtevek podizvajalca do naročnika - kumulativno izpolnjevanje pogojev - dospelost terjatve - odstop terjatve glavnega izvajalca do naročnika
Pravilna je odločitev , da bi morebitne kršitve določb izvršilnega postopka tožnik moral uveljavljati v izvršilnem postopku. Pravnomočnosti odločitev v izvršilnem postopku ni mogoče izigrati z uveljavljanjem zahtevka za ugotovitev ničnosti dražbe v pravdnem postopku. Sodišči prve in druge stopnje sta tudi pravilno odločili, da tožnik ni izkazal nobenega razloga za ničnost pogodbe o prenosu terjatve. Pravilna je njuna ocena, da ni dokazal zatrjevane navideznosti, niti, da bi šlo za neprenosljivo terjatev v smislu 417. člena OZ. Sodišči sta tudi pravilno pojasnili, da drugi toženec ni postal lastnik nepremičnine na podlagi pogodbe o prenosu terjatve, ampak na podlagi sklepa o izročitvi nepremičnine In 1996/00045 z dne 15. 1. 2007 v skladu z 192. členom ZIZ.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00014592
ZZZDR člen 20, 51, 51/2. ZD člen 22, 22/1. OZ člen 180, 180/4, 190. SPZ člen 48, 48/1.
skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - obstoj izvenzakonske skupnosti - pridržek obstoječe zakonske zveze - delitev skupnega premoženja - vlaganje v nepremičnino - trditveno in dokazno breme - sklepčnost zahtevka
Zahtevke iz naslova skupnega premoženja lahko zunajzakonska partnerja uspešno uveljavljata šele tedaj, ko se je njuna življenjska skupnost razvila v pravno priznano zunajzakonsko skupnost, do česar pa v tem primeru ni prišlo. Odločbe, ki jih citira revizija, z obravnavano zadevo niso primerljive. Na dednopravnem področju zakon namreč izrecno določa, da zakonec izgubi dedno pravico, če je (med drugim) njuna življenjska skupnost po krivdi preživelega zakonca ali v sporazumu z zapustnikom trajno prenehala. Tudi pri razlagi določbe četrtega odstavka 180. člena OZ je v ospredju čustvena vsebina odnosov, ki jo mora dosegati trajna življenjska skupnost, in mnogo manj ostale prvine takšne življenjske skupnosti. Razlogov za primerljivo rahljanje pogojev za obstoj zunajzakonske zveze pri vprašanju nastajanja skupnega premoženja ni.