predlog za prenos krajevne pristojnosti - razlog ekonomičnosti - lažja izvedba postopka - bivališče strank in prič na območju drugega sodišča
Pričakovanje, da bi predlagano sodišče lažje izvedlo kazenski postopek, samo po sebi še ne more utemeljevati prenosa krajevne pristojnosti. Izraženo mora biti v tolikšni meri, da razlogi, ki kažejo na večjo ekonomičnost oziroma lažjo izvedbo kazenskega postopka, prevladujejo nad primarnimi naveznimi okoliščinami za določitev krajevne pristojnosti.
dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje - izdaja gradbenega dovoljenja - distribucijsko omrežje električne energije - gradnja daljnovoda - pravica graditi - varovalni pas - poseg v izvrševanje lastninske pravice - omejitev lastninske pravice
Lastninska pravica lastnikov zemljišč v varovalnem pasu je omejena. Res na vseh zemljiščih v varovalnem pasu neposredna gradnja ne bo potekala, torej se (fizična) gradbena dela na vseh zemljiščih ne bodo izvajala. Dejstvo pa je, da so (bodo) lastniki zemljišč, ki se nahajajo v varovalnem pasu, čeprav na njih fizična gradnja ne bo potekala in čeprav neposredno nad njimi ne potekajo električni vodi, v izvrševanju svoje lastninske pravice omejeni. Obseg omejitve določa že sam zakon, ki za posamezne konkretne vrste posegov določa obseg vpliva na okolje in s tem tudi širino varovalnega pasu.
Z izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo objektov za prenos in distribucijo električne energije se odloči o tem, kje bo varovalni pas potekal, saj je ta skladno s predpisi vezan na navedeno gradnjo (do določene oddaljenosti na vsaki strani od osi elektroenergetskega voda). Ker lastniki nepremičnin v varovalnem pasu svoje lastninske pravice ne morejo več izvrševati tako neomejeno, kot so jo lahko oziroma bi jo lahko pred izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo tega omrežja, se torej prav z izdajo te upravne odločbe spremeni njihov pravni položaj.
Vsaka pravna sprememba načina uživanja lastninske pravice še ne pomeni posega v lastninsko pravico v ustavnopravnem smislu. Prav tako tudi vsaka pravna omejitev uživanja lastninske pravice v javnem interesu še ne terja posebnega upravnega (razlastitvenega) postopka, v katerem bi se taka omejitev lahko z posamičnim oblastvenim aktom določila kot obveznost lastnika (npr. vzpostavitev služnosti v javno korist). Zato pa je treba glede na pravne in dejanske značilnosti gradnje in pravnega režima varovalnega pasu ugotoviti, kdaj gre (še) za urejanje načina izvrševanja lastninske pravice v okviru njenih splošnih funkcij, kdaj pa gre že za poseg vanjo, ki tudi zaradi ustavnega varstva terja poseben postopek dovolitve posega vanjo in plačilo ustreznega nadomestila (33. in 69. člen Ustave).
ZASP člen 31, 81, 81/1, 146, 147, 156, 156/1, 157/7, 157a. Direktiva Sveta 93/83/EGS z dne 27. septembra 1993 o uskladitvi določenih pravil o avtorski in sorodnih pravicah v zvezi s satelitskim radiodifuznim oddajanjem in kabelsko retransmisijo člen 1. Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del (1998) tarifna številka II/1, II/2. Skupni sporazum med Zavodom AIPA in Združenjem kabelskih operaterjev Slovenije (2011) tarifna številka 1.
kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic - kolektivne organizacije - licenčna pogodba - razmerje med filmsko in predobstoječo glasbo - kabelska retransmisija avdiovizualnih del - Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del - dejanska uporaba - neobstoj veljavne tarife - enotnost sodne prakse - pravna praznina - dopuščena revizija
V nasprotju z načelom enakega urejanja primerljivih položajev pa bi bilo, če bi sodišča v sporih med tožnikom in kabelskimi operaterjih vsakič znova iskala primerno tarifo. To bi zaradi variabilnosti postavk, na katerih temelji ocena Vrhovnega sodišča nujno pomenilo, da bi bili različni zneski, ki bi jih morali kabelski operaterji plačati tožniku za posamezno naročniško razmerje. Neenotna sodna praksa v zvezi z višino nadomestila na naročnika bi ponudnike postavljala v nepredvidljiv in negotov položaj. To bi bilo v nasprotju z odločbo Ustavnega sodišča U-I-165/03. V skladu s sodno prakso Sodišča EU v zadevi C-525/16, Meo-Serviços de Comunicações e Multimédia lahko razlike v tarifah kolektivnih organizacijah vplivajo tudi na konkurenčnost uporabnikov in povzročijo izkrivljanje konkurence. Iz navedenih razlogov je treba za tega ter druge obstoječe in bodoče spore v zvezi s kabelsko retransmisijo glasbenih del uporabiti tarifo, ki je bila določena v judikatih II Ips 219/2017 in II Ips 43/2018, dokler veljavna tarifa ne bo pravnomočno določena ali sporazumno dogovorjena.
ZPP člen 406, 406/1, 418, 418/1, 420, 420/1. ZZZDR člen 13, 65, 85, 85/1.
revizija - dovoljenost revizije - tožba za razvezo zakonske zveze - smrt tožeče stranke - narava spora - premoženjskopravni spor - prevzem pravde - dedovanje - nevzdržnost zakonske zveze - zavrnitev zahtevka
Čeprav se je pravda začela kot zakonski spor z vložitvijo tožbe A. A. na razvezo zakonske zveze, je takšno pravno naravo izgubila, ko jo je prevzel njegov dedič. S tem se je spremenila tako dejanska kot pravna podlaga pravde in se je spor iz statusnega spremenil v premoženjskopravnega.
Končna ocena, ali je zakonska zveza nevzdržna, namreč ni prepuščena zakoncu, ki toži na razvezo, temveč sodišču. Sodišče mora v vsakem posamičnem primeru raziskovati celovito stanje v zakonu in zakonsko zvezo razvezati, kadar ugotovi vzroke in posledico nevzdržnosti.
URS člen 22. ZPŠOIRSP člen 11, 12, 13, 28. ZOR člen 200.
izbris iz registra stalnega prebivalstva - izbrisani - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - premoženjska škoda - nepremoženjska škoda - kriteriji za odmero odškodnine - duševne bolečine zaradi okrnitve osebnostnih pravic - višina odškodnine - tek zakonskih zamudnih obresti - dopuščena revizija
Tožnik je odškodninsko tožbo zaradi nezakonitega izbrisa iz registra stalnega prebivalstva vložil že 29. 12. 2003 na podlagi 26. člena Ustave v zvezi z odškodninskimi določbami ZOR. Poleg tega je za konkretni primer ugotovljeno, da do vložitve tožbe tožnikov zahtevek še ni bil zastaran. To pomeni, da za tu obravnavanega tožnika 12. člen ZPŠOIRSP, ki določa omejitev skupne višine denarne odškodnine, ne velja. To pa nadalje pomeni, da je treba tožnikovo odškodninsko tožbo obravnavati po splošnih pravilih obligacijskega (natančneje odškodninskega) prava, kot to določa prvi odstavek 11. člena v zvezi s prvim odstavkom 28. člena ZPŠOIRSP, s to razliko, da bo tožnikova višina denarne odškodnine odvisna izključno od obsega njemu nastale (premoženjske in/ali nepremoženjske) škode, ki ne bo omejena z maksimalnim zneskom denarne odškodnine.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS00017016
ZZZDR člen 51.
skupno premoženje zakoncev - določitev deležev na skupnem premoženju - obseg skupnega premoženja - izročilna pogodba (preužitkarska pogodba) - nepremičnina, pridobljena na podlagi pogodbe o preužitku
V sodni praksi je sprejeto stališče, da nepremičnina, ki se pridobi v času trajanja zakonske zveze s pogodbo o preužitku, spada v skupno premoženje, pri čemer se ne zahteva, da bi morala obveznosti iz take pogodbe izpolnjevati oba zakonca, temveč zadošča, da pogodbo izpolnjuje eden od zakoncev.
ZKP člen 358, 358-1, 372, 372-3.. KZ člen 289, 289/3.
kršitev kazenskega zakona - zastaranje kazenskega pregona - tek in pretrganje zastaranja - razveljavitev pravnomočne sodbe - konec teka roka za zastaranje - odločba Ustavnega sodišča - kaznivo dejanje krive izpovedbe - zakonski znaki - obstoj kaznivega dejanja
Postopek nove razsoje je bilo treba končati v roku dveh let po razveljavitvi pravnomočne sodbe.
Pri kaznivem dejanju krive izpovedbe se mora lažnost izpovedi nanašati na bistvene oziroma pomembne stvari, torej na tiste, ki se nanašajo neposredno na stvar obravnavanja oziroma so lahko podlaga za odločitev. Vsebina krive izpovedbe mora biti takšna, da lahko vpliva oziroma prispeva k odločitvi sodišča v konkretni zadevi. Nevarna je samo lažna izpovedba, ki lahko povzroči napačno odločitev sodišča, pri čemer so lahko relevantne tudi okoliščine, ki niso v neposredni, temveč posredni povezavi s predmetom obravnavanja.
Obdolženčeva lažna izpovedba, da je obsodil osebo, za oprostitev katere naj bi prejel podkupnino, za presojo zakonskih znakov kaznivega dejanja krive ovadbe ni bistvena. Lažna poved, ki jo je izrekel obdolženec, se ne nanaša na bistvene stvari. Tudi če bi obdolženec N. kdaj obsodil, to ne bi bilo ovira za sprejem podkupnine v naslednjem sojenju. Poleg tega je obdolženec govoril po spominu, dejstva o sojenju in obsodbi pa je mogoče kadarkoli preveriti z vpogledom v ustrezne evidence sodišča. Ker na podlagi splošne obdolženčeve izpovedbe, da je R. sodil in ga obsodil, ni mogoče zaključiti, da mu v drugem postopku ni izrekel oprostilne sodbe, obdolženčeva kriva izpovedba za presojo kaznivega dejanja krive ovadbe ni bistvena oziroma pomembna.
ZPP člen 213, 213/2, 243, 254, 254/2, 254/3, 287, 287/2, 339, 339/2-8. URS člen 22.
dedovanje - veljavnost oporoke - pravica do izjave v postopku - dokazni predlog - pristnost podpisa oporočitelja - izvedenec grafolog - razlogi za postavitev novega izvedenca - izpodbijanje izvedenskega mnenja - dokazovanje - zaslišanje priče - razlogi za zavrnitev dokaznega predloga
Pravico do izvedbe dokazov je v skladu z zahtevami po učinkovitosti, pospešitvi in ekonomičnosti postopka mogoče omejiti tudi z izključitvijo izvedbe dokazov, ki so popolnoma neprimerni za ugotovitev določenega dejstva. V to kategorijo sodijo predlagani dokazi z zaslišanjem prič za ugotavljanje dejstva, ki ga je zaradi posebnih strokovnih znanj mogoče ugotoviti le s pomočjo ustreznega izvedenca, ali če že iz navedb predlagatelja dokaza izhaja, da predlagana priča o relevantnem dogodku sploh ne more nič vedeti.
Ker je tožnica dopolnjenemu izvedenskemu mnenju le pavšalno ugovarjala, se nižji sodišči do takšnih pripomb nista bili dolžni vsebinsko opredeliti. Potreba, da sodišče v pravdi angažira še novega izvedenca iste ali podobne stroke, mora biti utemeljena z razumnimi razlogi. Zgolj nezadovoljstvo ali nestrinjanje stranke z ugotovitvami prvega izvedenca ni tak razumen razlog.
Zastaranje začne teči, ko se rodi tožba. Med splošnimi določbami o zastaranju so tudi določbe o pretrganju zastaranja.
V konkretnem primeru se je tožnik vse od prve zapuščinske obravnave aktivno prizadeval za ugotovitev resničnega obsega zapuščine s tem, ko je zahteval ugotovitev, koliko je bilo sredstev na računu zapustnice na dan njene smrti, in ker je bil znesek bagatelen, posledično tudi dober mesec pred njeno smrtjo, ter kdo je bila pooblaščena oseba na računu A. A. v obdobju pred njeno smrtjo. Ta tožnikova kontinuirana aktivnost v zapuščinskem postopku za ugotovitev resničnega obsega zapuščine pa po presoji Vrhovnega sodišča ustreza standardu, ki ga 365. člen OZ opredeljuje kot „vsako drugo upnikovo dejanje zoper dolžnika pred sodiščem ali drugim pristojnim organom, da bi se ugotovila, zavarovala ali izterjala terjatev“ in je torej pretrgala zastaranje.
ZFPPIPP člen 121, 210, 210/1. ZOdvT člen 21, 21/1, 28, 28/1. ZST-1 člen 16, 21, 21/1.
prisilna poravnava - stroški postopka
S sklepom o potrditvi prisilne poravnave sodišče odloči, da se potrdi prisilna poravnava, ugotovi vsebino potrjene prisilne poravnave, odloči o terjatvah, ugotovljenih v postopku prisilne poravnave, in naloži dolžniku, da upnikom plača te terjatve v deležu, rokih in z obrestmi, določenimi v potrjeni prisilni poravnavi (prvi odstavek 210. člena ZFPPIPP). To pomeni, da tudi v primeru sklepa o potrditvi prisilne poravnave ne gre le za sklep procesno-tehnične narave, ampak za meritorni sklep, zato je treba v pritožbenem postopku v celoti upoštevati načelo kontradiktornosti, iz katerega izhaja tudi pravica dolžnika, da odgovori na vložene pritožbe upnikov oziroma delničarjev.
neposredni zahtevek podizvajalca do naročnika - dospelost terjatve do naročnika - dopuščena revizija
Ker izvajalčeva pripoznava podizvajalčeve terjatve varuje nevtralen položaj naročnika, je treba 631. člen OZ razlagati tako, da izvajalčeva terjatev do naročnika preide v premoženjsko sfero podizvajalca že v trenutku, ko se je podizvajalec v teh okoliščinah z neposrednim zahtevkom obrnil na naročnika. Od tega trenutka dalje je naročnik zaradi učinka zakonite cesije v zavezi le do podizvajalca.
ZDDV-1 člen 41, 41/1, 41/2. OZ člen 131, 131/1, 239, 239/2, 190. Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost člen 98. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (2006) člen 50, 50/1-10.
V odločbi navedeni pravni viri v celoti pritrjujejo stališču sodišč prve in druge stopnje, da je odločilen kriterij, naveden v 4. točki Priloge I k ZDDV-1, da so izdelki namenjeni izključno za osebno rabo. Ker je Priloga I v skladu z drugim odstavkom 41. člena ZDDV-1 sestavni del zakona, tudi opredelitve medicinske opreme v 10. točki prvega odstavka 50. člena Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (ki je podzakonski predpis) ni mogoče razlagati brez upoštevanja navedenega temeljnega kriterija, opredeljenega v ZDDV-1. Glede na dejansko ugotovitev, da so bile dobavljene vrečke namenjene uporabi v transfuzijskih centrih tožeče stranke, je pravilno stališče, da niso bili izpolnjeni zakonski pogoji za uporabo nižje davčne stopnje pri dobavi spornega blaga tožeči stranki.
dopuščena revizija - nadzor nad premoženjskim stanjem funkcionarjev
Revizija se dopusti glede vprašanj:
Ali ima Komisija za preprečevanje korupcije v postopku nadzora nad premoženjskim stanjem funkcionarja pooblastilo za izdajo upravnega akta (zaključnih ugotovitev o konkretnem primeru)?
Če je odgovor na prvo vprašanje pritrdilen, pa še, ali mora upravno sodišče v postopku odločanja o zakonitosti dokončnega upravnega akta iz petega odstavka 13. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije zagotoviti celovito presojo vseh v tožbi navedenih pravnih in dejanskih okoliščin ali pa je odločanje tega sodišča zadržano na način, da se omeji predvsem na presojo, ali so tožniku kršene zatrjevane temeljne pravice?
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - odškodninska odgovornost države zaradi kršitve pravice do sojenja v razumnem roku
Dolgotrajnega reševanja zadeve, ki naj bi ga povzročilo sodišče, ki je krajevno in stvarno pristojno za odločanje o odškodninskem zahtevku zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, ni mogoče razlagati v skladu s pravnim standardom "drugega tehtnega razloga" iz 67. člena ZPP.
ZGD-1 člen 227, 233, 233/1, 545, 545/1. OZ člen 86, 86/1, 86/2.
delniška družba (d. d.) - prepoved vračila vložka - prikrito vračilo vložka delničarju - korporacijsko pravni zahtevek - pasivna legitimacija tretjega - dejanski koncern - zagotovitev zavarovanja za obvladujočo družbo - nadomestitev prikrajšanja odvisne družbe - ničen pravni posel - pravni posel, ki nasprotuje prisilnim predpisom - dobra vera - slaba vera
ZGD-1 v 545. členu ureja razmerje med odvisno in obvladujočo družbo in ureditev nadomestitve prikrajšanja. Zahtevek za nadomestitev prikrajšanja je predmet urejanja med odvisno in obvladujočo družbo. Odvisna družba do tretje osebe, ki pri škodljivem pravnem poslu sodeluje na tej pravni podlagi, nima nikakršnega zahtevka.
Enako velja za zahtevek družbe zoper tretjo osebo, ki temelji na 233. členu v zvezi z 227. členom ZGD-1. Vrnitveni zahtevek, ki je urejen v 233. členu ZGD-1, je korporacijskopravni zahtevek. Kot takega ga je mogoče uveljavljati le v razmerju med družbo in delničarjem. Ne gre za osebe, ki izplačilo prejmejo v zvezi z zasledovanjem svojega poslovnega interesa (na primer banke, ki zagotovijo posojilo v zameno za zavarovanje vračila posojenega zneska), kot je v konkretnem primeru tožena stranka.
Tožena stranka bi bila lahko v obravnavanem primeru pasivno stvarno legitimirana le na podlagi splošnih pravil obligacijskega prava, ki urejajo ničnost pravnih poslov. Sklenitev pravnega posla, ki predstavlja prikrito vračilo vložka, je prepovedana v razmerju med družbo in družbenikom oziroma z njim povezano tretjo osebo. Sklenitev pogodbe o zavarovanju posojila kreditodajalcu ni prepovedana. Ker sklenitev pogodbe o zastavi vrednostnih papirjev toženi stranki ni prepovedana, pogodba ni nična sama po sebi (drugi odstavek 86. člena OZ). V primeru, da je tožena stranka pri sklepanju pogodbe ravnala v slabi veri, pa je pogodba nična zaradi nasprotovanja prisilnim predpisom (prvi odstavek 86. člena OZ). Če kreditodajalec ve za to, da je sklenitev takega pravnega posla nedovoljena, ker pomeni vračilo vložka delničarju, in kljub temu pogodbo o zavarovanju sklene, namreč tudi sam prekrši kogentne določbe ZGD-1.
Dobra vera se domneva, zato je pravilno stališče sodišča druge stopnje, da je tožeča stranka, ki toženi stranki očita slabovernost, tista, ki bi morala slednjo tudi dokazati. Dokazati mora, da je tožena stranka vedela ali bi morala vedeti, da je sklenitev spornega pravnega posla prepovedana (da je v nasprotju s prisilno določbo 227. člena ZGD-1). V primeru, da bi bile podane okoliščine, ki bi ji vzbujale dvom v dovoljenost sklenitve pogodbe o zavarovanju, bi morala tožena stranka preverjati ali pogodba o zavarovanju, ki ga je tožeča stranka zagotovila za obvladujočo družbo, predstavlja prepovedan pravni posel v smislu 227. člena ZGD-1. Ker se tožena stranka ukvarja s financiranjem kot profesionalno dejavnostjo, bi tak sum terjal njeno nadaljnje poizvedovanje. Obstoj dejanskega koncerna pa za tak dvom sam po sebi ne zadošča.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS00013901
ZMZ-1 člen 20, 20/2, 23, 23/1-10, 24, 26, 30, 30/2, 49, 49/1, 125. ZMZ člen 75. Direktiva 2011/95/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da so upravičeni do mednarodne zaščite, glede enotnega statusa beguncev ali oseb, upravičenih do subsidiarne zaščite, in glede vsebine te zaščite člen 4, 4/3, 5, 5/3, 9, 9/1-a, 9/3, 10, 10/1-b. Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite člen 46, 46/3.
mednarodna zaščita - svoboda veroizpovedi - sprememba veroizpovedi - dejanje preganjanja - splošna verodostojnost - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - glavna obravnava - pritožba tožene stranke
Pristnost verskega prepričanja ali njegove spremembe se nanaša na prosilčevo notranje sprejemanje vere, obred krsta pa se povezuje z zunanjim, objektivno zaznavnim dogodkom sprejema osebe v krščanstvo. Zaradi takega pomena je krstitev lahko sprejeta kot materialni znak, da je oseba spremenila dosedanjo veroizpoved, zato na splošni ravni ni mogoče izključiti, da v izvorni državi ne bi bila izpostavljena dejanjem preganjanja že zato, ker se je krstila.
V obravnavanem primeru mora biti pred presojo, ali je utemeljen tožnikov strah pred dovolj resnim preganjanjem v izvorni državi, na podlagi objektivnih in subjektivnih dejavnikov, naštetih v prvem odstavku 23. člena ZMZ-1, ugotovljeno, kako iranske oblasti obravnavajo osebe, ki so se krstile v tujini, vendar po vrnitvi v Iran ne izražajo verskih prepričanj, in kakšna je možnost, da bi glede na tožnikove subjektivne okoliščine na enak način obravnavale tudi njega.
224. člen ZPP je sistemsko umeščen v osemnajsto poglavje ZPP, ki ureja dokaze in izvajanje dokazov. Ta člen zato ureja dokazna pravila glede dokazovanja z listinami. Med drugim je v prvem odstavku urejeno tudi dokazno pravilo o domnevi pristnosti javne listine in o resničnosti njene vsebine. Četrti odstavek tega člena ZPP pa ureja pravilo o izpodbojnosti teh dokaznih pravil. Vsa ta dokazna pravila v 224. členu ZPP služijo dokazovanju pravnorelevantnih dejstev glede (dopustnih) tožbenih zahtevkov. S temi dokaznimi pravili se zato ne širi pojma pristnosti listine kot dopustne izjeme za uveljavljanje ugotovitvenega zahtevka po prvem odstavku 181. člena ZPP.
Že sodišče prve stopnje je pravilno povzelo določbo 21. člena ZIZ, da mora biti vsebina dolžnega ravnanja v izvršilnem naslovu opredeljena tako, da bo izvršilnemu sodišču jasna brez nadaljnjega pravnega sklepanja. Če gre za denarno izpolnitev, mora biti določno opredeljena višina denarnega zneska, ki ga mora plačati. Če gre za nedenarno izpolnitev, pa mora biti opredeljena tako, da bo izvršilnemu sodišču, ki odloča po načelu stroge formalne legalitete, vsebina dolžne izpolnitve jasna iz samega zapisa v izvršilnem naslovu (izreku sodbe). Takšna konkretizacija izpolnitve zato ni zagotovljena v primeru, ko bi bila določena z nedoločenimi pravnimi standardi ali s citiranjem posameznih norm splošnega predpisa oziroma s sklicevanjem na posamezne splošne predpise oziroma sklenjene pogodbe.
ZPP člen 32, 32-7, 481, 481/1. ZIZ člen 15. ZKme-1 člen 5, 100.
spor o pristojnosti - premoženjskopravni spor - fizična oseba - nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji - subjektivni kriterij za gospodarski spor
Nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji kot fizična oseba ni naveden med subjekti, za katere se uporabljajo pravila o gospodarskih sporih (prvi odstavek 481. člena ZPP.
ZIZ člen 15, 35, 35/2, 35/3, 166. ZS člen 114, 114/3, 114/4. ZS-H člen 24, 24/1. ZPP člen 25, 25/2.
spor o pristojnosti - izvršilni postopek - izvršba na nepremičnine
Dolžnikovi nepremičnini, glede katerih se je Okrajno sodišče v Domžalah izreklo za nepristojno za opravo izvršbe, se nahajata na območju katastrske občine št. ... A. Ta katastrska občina z navedeno številko sodi v območje Okrajnega sodišča v Ljubljani in ne v območje Okrajnega sodišča v Ajdovščini, kot je v svojem sklepu zapisalo Okrajno sodišče v Domžalah.
izvršilni postopek - izvršba na nepremičnine - poplačilo upnikov - izpodbijanje terjatev - posojilna pogodba - sporazum o zavarovanju terjatve - ničnost pogodbe - ugotovitvena tožba - pravni interes - napotitveni sklep - navidezna (simulirana) pogodba - slamnati mož
Z namenom zaščite svojega pravnega položaja in uresničitve svojih interesov lahko upnik po 201. členu ZIZ opravi vsa procesna dejanja, ki (lahko) rezultirajo v ugotovljenem neobstoju terjatve, drugače ugotovljeni njeni višini ali slabšem vrstnem redu. Zato lahko upnik na podlagi 201. člena ZIZ izpodbija terjatev drugega upnika (enako njeno višino in vrstni red) s kakršnim koli zahtevkom, s katerim lahko doseže v zakonski določbi opisan učinek, to je izpodbitje same terjatve, njene višine ali vrstnega reda.
Pravna usoda ene pogodbe je odvisna od pravne usode druge pogodbe (le), kadar je volja pogodbenih strank usmerjena v to, da posamezne povezane pogodbe medsebojno lahko obstajajo ali padejo.