predlog za delegacijo pristojnosti - ponoven predlog za delegacijo pristojnosti - res iudicata - zavrženje predloga
Z navajanjem identičnih razlogov in identičnih okoliščin, ki naj bi utemeljevale delegacijo pristojnosti, stranka ne more doseči ponovnega vsebinskega odločanja.
pritožba - pritožbeni postopek - kršitev pravice do izjave - odgovor na pritožbene navedbe - razlikovanje - argument precedensa - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Toženka je v pritožbi trdila, da obravnavana zadeva ter predhodna odločba II Ips 142/2015 z dne 10. 11. 2016 glede na konkretne dejanske okoliščine primera nista primerljivi. Vrhovno sodišče ugotavlja, da tak odgovor glede na vsebino pritožbenih navedb, ni bil zadosten.
OZ člen 179, 182. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - višina odškodnine - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Vrhovno sodišče je ugotovilo, da navedeni pogoji za dopustitev revizije niso podani, zato je tožničin predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).
OZ člen 6, 6/2, 480, 766, 768, 768/1. ZOdv člen 11, 11/2.
poslovna odškodninska odgovornost - kršitev pogodbe iz mandatnega razmerja - odškodninska odgovornost odvetnika - zamuda roka za vložitev tožbe
Pri ravnanju zavarovanca tožene stranke ni šlo (le) za zmotno pravno naziranje, kot zatrjuje revidentka, ampak za ravnanje, ki ne ustreza standardu profesionalne skrbnosti. Odvetnik je tako s podajo neučinkovitega odstopa od pogodbe, ki se ga je celo zavedal, kot tudi z zamudo prekluzivnega roka iz 480. člena OZ ravnal v nasprotju s standardom dobrega strokovnjaka.
- ali sprememba in razširitev vsebine tožbenega predloga predstavlja spremembo tožbe v smislu drugega odstavka 184. člena ZPP, četudi tožnik v pravdi ves čas zasleduje isti cilj v smislu uveljavitve določenega materialnopravnega zahtevka,
- ali lahko sodišče v pravdnem postopku na podlagi listinskih dokazov ugotavlja dejstva, ki jih pravdna stranka v postopku ne zatrjuje.
predlog za dopustitev revizije - postulacijska sposobnost - laičen predlog - opravljen državni pravniški izpit - zavrženje predloga za dopustitev revizije
V postopku z izrednimi pravnimi sredstvi stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik (tretji odstavek 86. člena ZPP). Izjemoma sme pravdna dejanja v tovrstnem postopku opravljati stranka sama ali njen zakoniti zastopnik v primerih, če ima ta opravljen pravniški državni izpit in v postopku predloži dokazilo o opravljenem pravniškem državnem izpitu (četrti odstavek 86. člena ZPP v povezavi s 367.č členom ZPP). Predlagatelj je predlog vložil sam, pri čemer ni izkazal, da bi imel opravljen pravniški državni izpit.
dovoljenost revizije - neposredna revizija - nedenarni tožbeni zahtevek - vrednost spornega predmeta - uspeh v postopku - zavrženje revizije
Le kadar pri nedenarnih zahtevkih delnega uspeha stranke v postopku ni mogoče odstotkovno opredeliti, se v tožbi navedena vrednost spornega predmeta šteje za nedeljivo celoto in je tako tudi za presojo dovoljenosti neposredne revizije odločilna vrednost, navedena v tožbi.
predlog za dopustitev revizije - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Po nasprotnem razlogovanju je torej treba dovoljenost predloga oceniti v skladu z zakonskimi določbami o dovoljenosti revizije, ki so veljali pred uveljavitvijo novele ZPP-E. V skladu s tedaj veljavnim drugim odstavkom 367. člena ZPP je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 40.000,00 EUR. V takšnem primeru torej niso podane predpostavke za dopustitev revizije in bi zato tožnica morala vložiti revizijo.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - sorodstvo uslužbenca pristojnega sodišča in stranke v postopku
Okoliščina, da je mama tožnika zaposlena pri sodišču, ki je pristojno za obravnavanje njegovega zahtevka, je v okoliščinah konkretnega primera tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča, zlasti ker gre za manjše sodišče.
omejitev gibanja prosilcu - razlogi za omejitev gibanja - dvom v zatrjevano istovetnost - opravljena glavna obravnava - dokazna ocena sodišča prve stopnje - začasna odredba - odpadel pravni interes
Za obstoj standarda očitnega dvoma v tožnikovo istovetnost kot ene izmed podlag za omejitev gibanja na prostore Centra za tujce ne zadostuje zgolj okoliščina, da tožnik ne poseduje osebnega dokumenta s fotografijo. Iz določbe 84. člena ZMZ-1 namreč ne izhaja zahteva, da mora prosilec z gotovostjo izkazati svojo identiteto. Obstajati mora očiten dvom v tožnikovo istovetnost. Pri tem je pomemben kriterij za ugotavljanje prosilčeve identitete tudi prosilčeva utemeljitev, zakaj ne more predložiti originalov dokumentov. Toženka mora zato glede na specifične okoliščine posameznega primera v skladu s prosto presojo dokazov utemeljiti, zakaj šteje, da obstoji očiten dvom v prosilčevo istovetnost.
Sodišče prve stopnje je dovolj skrbno in natančno raziskalo dejansko stanje in je svojo presojo, da na glavni obravnavi ugotovljeno dejansko stanje ne omogoča izreka spornega ukrepa omejitve gibanja na Center za tujce ne iz enega ne iz drugega razloga, ustrezno utemeljilo z razlogi, ki so logični in življenjsko oziroma izkustveno sprejemljivi.
Ali se naknadna vplačila, ki jih družba z omejeno odgovornostjo evidentira na postavki lastnega kapitala v okviru kapitalskih rezerv, vštevajo v vrednost kapitala ob pridobitvi (po prvem odstavku 98. člena ZDoh-2) za namene ugotavljanja davčne osnove po prvem odstavku 97. člena ZDoh-2 in za odmero dobička iz kapitala (po poglavju 6.3 ZDoh-2)?
Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti člen 137, 138, 141, 221, 204, 204/1, 204/3. Uredba Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti člen 558, 558/1-c, 859. ZPCP-2 člen 3, 3/1-19, 109, 109/3. URS člen 62. ZUP člen 62.
obračun uvoznih dajatev - dovoljena revizija - vrednostni kriterij - kabotaža - CEMT - tovorni list - carinski dolžnik - nastanek carinske obveznosti - zastaranje carinske terjatve - začasni uvoz s popolno oprostitvijo uvoznih dajatev - objektivna odgovornost delodajalca - odgovornost prevoznika za ravnanje svojega delavca - cestni tovorni prevozi - jezik postopka - jezik pisanj
Vozilo dano v carinski postopek začasnega uvoza s popolno oprostitvijo uvoznih dajatev mora biti namenjeno uporabi (prevozu blaga) v notranjem prometu Skupnosti (npr. med Slovenijo in Španijo). Če pa se prevoz opravi znotraj iste države članice - kabotaža (med krajema v Sloveniji) brez posebnega (dodatnega) dovoljenja, ni več izpolnjen pogoj za začasni uvoz s popolno oprostitvijo uvoznih dajatev.
V obravnavani zadevi ni mogoče spregledati napake oziroma ji pripisati nebistvenega vpliva na izvajanje predmetnega carinskega postopka, saj za to nista izpolnjena dva od navedenih treh pogojev, med drugim, da naknadno ni mogoče izpolniti formalnosti, potrebne za ureditev položaja blaga, torej pridobiti dovoljenja za že opravljeno kabotažo. Revident nezmožnosti sanacije napake ne oporeka.
Pravica do uporabe svojega jezika v postopku pred sodiščem ni kršena, če si mora stranka sama priskrbeti prevode sodnih pisanj v svoj jezik.
začasna odredba - neprofitno najemno razmerje - tržna najemnina - težko popravljiva škoda - neposredna posledica v upravnem sporu izpodbijanega akta - neizvedba glavne obravnave - procesne predpostavke za tožbo
Materialna škoda sama po sebi praviloma ne pomeni težko popravljive škode.
Narava odločanja o zahtevi za izdajo začasne odredbe terja hiter postopek, zato sodišče prve stopnje (praviloma) ne izvaja posebnega ugotovitvenega postopka, ampak odloča na podlagi dejstev, navedenih in verjetno izkazanih v sami zahtevi za izdajo začasne odredbe.
Po ustaljeni upravno sodni praksi mora vsakdo, ki v upravnem sporu nastopa kot tožnik, izkazovati obstoj procesnih predpostavk, katerih izpolnjenost je v pristojni presoji samega sodišča, ki ni vezano na predhodna stališča oziroma odločitve upravnega organa.
ZUS-1 člen 6, 6/1. ZUP člen 224, 224/1, 225, 225/1, 281. URS člen 158.
zavrženje tožbe - izčrpanje pravnih sredstev v upravnem postopku - sklep o dovolitvi obnove postopka - pravnomočna odmerna odločba
Odločitev sodišča prve stopnje v tem upravnem sporu se ne more raztezati na upravni akt, ki ni bil predmet sodne presoje, prav tako pa tudi ne drži, da bi iz morebitne odprave sklepa o dovolitvi obnove ob uspehu pritožnika s tožbo v upravnem sporu izhajala pristojnost upravnega organa, da v dokončno in pravnomočno odločbo poseže na podlagi 281. člena ZUP. Taka posledica naknadne odprave sklepa o dovolitvi obnove po nastopu pravnomočnosti odločbe, izdane v obnovljenem postopku, bi morala biti zakonsko izrecno določena, saj to terja ustavno zahtevano varstvo pravnomočnosti (158. člen Ustave Republike Slovenije), česar pa ZUP ne določa.
Revizija se dopusti glede vprašanja ali pri oporočnem dedovanju po mačehi (očimu) traja davčna oprostitev za pastorko (pastorka) le do smrti njenega (njegovega) očeta (matere).
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - USTAVNO PRAVO
VS00013960
ZUstS člen 23. URS člen 156.
mednarodna in subsidiarna zaščita - prekinitev postopka - zahteva za oceno ustavnosti zakona - mladoletni prosilci
Vrhovno sodišče je soočeno s pravno situacijo, ko je za upoštevanje stališč iz odločbe Ustavnega sodišča Up-748/16 edini možni način njegovega ustavnoskladnega ravnanja prekinitev postopka in začetek postopka z zahtevo za oceno ustavnosti zakonske ureditve ZMZ. Pri tem Vrhovno sodišče glede protiustavnosti ZMZ izhaja iz stališč Ustavnega sodišča, ki jih je v zvezi z zahtevami 56. člena Ustave navedlo v svoji odločbi. S tem bo Ustavno sodišče lahko podalo tudi stališča, ki bodo navedeno pravno situacijo razrešila in razjasnila posledice, ki izvirajo iz ugotovitev, ki jih je sprejelo v svoji odločbi.
Vrhovno sodišče je na podlagi 156. člena Ustave oziroma prvega in drugega odstavka 23. člena Zakona o ustavnem sodišču tako pritožbeni postopek prekinilo in vložilo zahtevo za oceno ustavnosti ZMZ, ki je priložena temu sklepu.
povrnitev škode - objektivna odgovornost delodajalca - nesreča pri delu - upoštevanje navodil - izključitev odgovornosti - preprečljivo in predvidljivo ravnanje - ravnanje oškodovanca - mandatna pogodba z odvetnikom - odškodninska odgovornost odvetnika - zamuda roka za vložitev revizije
Okoliščina, da je bil oškodovanec nekvalificiran delavec, ki se ni spoznal na konstrukcijske lastnosti objekta, ni odločilna za presojo vzročnosti. Bistveno je, da mu je bilo jasno naročeno, naj preneha z delom (ročnim žaganjem), da tega navodila ni upošteval in je ravnal v nasprotju z njim.