nedovoljena pritožba - pravniški državni izpit - oseba brez PDI
Pritožba ni dovoljena, če jo vloži nekdo, ki nima te pravice.
Ker je pritožnik vložil pritožbo sam in ker kljub izrecnemu pravnemu pouku ni navedel, da ima opravljen pravniški državni izpit, niti ni predložil takšnega dokazila, je torej pritožbo vložila oseba, ki te pravice nima.
dopuščena revizija - zahtevek podizvajalca do naročnika - narava pogodbe - podjemna pogodba - pogodba o sofinanciranju
Predlogu se ugodi in se revizija dopusti glede vprašanja, ali se v primeru, ko pravna oseba izvaja določene naloge na podlagi zakona (v konkretnem primeru Zakona o razvojni podpori Pomurski regiji v obdobju 2010-2019), pri čemer država s pravno osebo sklene pogodbo o sofinanciranju nalog, ki jih bo izvedla pravna oseba, katera za opravljanje določenih nalog najame izvajalce, šteje, da gre za razmerje naročnik - izvajalec - podizvajalec v smislu 631. člena OZ oziroma da pogodba med toženo stranko in R., d. o. o. št. ... z dne 15. 2. 2010 predstavlja podjemno pogodbo po 619. členu OZ.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VS00012867
ZPP člen 367a, 367a/1. ZOZP člen 1.
dopuščena revizija - obvezno zavarovanje v prometu - zavarovanje avtomobilske odgovornosti AO plus - delovni stroj - prometna funkcija vozila - uporaba določb ZOZP
Revizija se dopusti glede vprašanja ali se je viličar v trenutku nastanka škodnega dogodka uporabljal kot prevozno sredstvo, uporabljeno v skladu z običajnimi funkcijami motornega vozila (v njegovi prometni funkciji) in so posledice tovrstne nesreče zajete z zavarovanjem AO.
ZPP člen 367a, 367a/1, 377, 385, 385/3. ZIZ člen 229.
zahteva za varstvo zakonitosti - ponovno motenje posesti - subjektivni rok - obstoj izvršilnega naslova - neenotnost sodne prakse - zavrženje zahteve za varstvo zakonitosti
V zahtevi je zastavljeno vprašanje pravilne uporabe 229. člena ZIZ za primer, ko tridesetdnevni subjektivni rok za novo motilno dejanje, ki se v bistvenem ne razlikuje od prejšnjega motenja, izteče preden upnik pridobi izvršilni naslov v postopku zaradi predhodnega motenja posesti oz. ko tak izvršilni naslov pridobi, ko je pravda za novo motenje posesti že (še) v teku. Vendar tožilstvo ni ne zatrjevalo ne izkazalo, da bi bila sodna praksa višjih sodišč v tovrstnih primerih neenotna (kar je nujni pogoj za dovoljenost zahteve po določbi prvega odstavka 367.a člena ZPP). Poleg navedenega tožilstvo ni zatrjevalo, da bi odgovor na zastavljeno vprašanje presegal konkretni primer in interes konkretne tožnice za varstvo pred motenjem njene posesti. Ker tudi Vrhovno sodišče objektivne koristi za odgovor na zastavljeno vprašanje ni našlo, je presodilo, da vprašanje, ki izhaja iz zahteve, ni pomembno pravno vprašanje v smislu 367.a člena ZPP, in da tudi odgovor