postopek proti mladoletnikom - pripor - ponovitvena nevarnost
Čeprav je pripor zoper mladoletnika lahko odrejen le izjemoma (1. odst. 472. čl. ZKP), je glede na ugotovljene objektivne in subjektivne okoliščine, med slednjimi predvsem mladoletnikovo vzgojno problematičnost in dejstvo, da izrečeni vzgojni ukrep nadzorstva organa socialnega skrbstva po 78. čl. KZ nanj ni imel nobenega učinka, zaradi realne nevarnosti, da bo mladoletnik ponavljal kazniva dejanja, in zagotavljanja varnosti ljudi, ki vključuje tudi varnost njihovega premoženja, odreditev pripora zoper mladoletnika neogibno potrebna.
vrnitev razlaščenega zemljišča - dedovanje pravice
Iz določbe 2. odstavka 26. člena ZRPPN izhaja, da ima pravico zahtevati vrnitev zemljišča, ki je bilo odvzeto, pa ne uporabljeno v razlastitvene namene, tudi pravni naslednik razlaščenca.
povrnitev negmotne škode - nadaljnja škoda - višina denarne odškodnine
Odškodnina ne more biti odvisna samo od obstoja in poudarjanja določenih ugotovitev, ne da bi se pri tem upoštevala celovitost posameznega škodnega primera in primerjava tega s podobnimi primeri. Obravnavani primer pa je terjal še primerjavo stanja ob izvensodni poravnavi leta 1989 s pozneje spremenjenim tožničinim stanjem.
dovoljenost revizije - priposestvovanje služnosti - prenehanje služnosti, če ta postane nepotrebna - pravica stvarne služnosti - vsebina stvarne služnosti
Za prenehanje pravice stvarne služnosti ne zadošča ugotovitev, da ni več nujno potrebna za uporabo gospodujoče stvari, temveč mora postati gospodarsko nepotrebna.
denacionalizacije kmetijskih zemljišč - ovire za vrnitev v naravi - kompleks kmetijskih zemljišč
Upravni organ ni ravnal pravilno, ko je tožeči stranki vrnil solastninski delež parcel, saj bi moral najprej ugotoviti, kolikšen delež celotnega kompleksa predstavljata dela parcel ter vzpostaviti ustrezno solastnino na celotnem kompleksu.
privatizacija stanovanj - hišniško stanovanje - službeno stanovanje - pridobitev stanovanjske pravice - pravica uporabe
Glede na to, da pa je bilo tožniku stanovanje dodeljeno že po novem ZSR, se pri presoji, ali so hišni sveti tožniku na hišniškem stanovanju dodelili stanovanjsko pravico ali pa le pravico do začasne uporabe stanovanja, ni mogoče opreti le na uporabo pravnega izraza iz starega zakona, temveč je treba ugotoviti kakšen je bil namen stanodajalca.
delitev dediščine - skupnost dedičev - razpolaganje z dediščino - predpogodba - posebna oblika pooblastila
Po določilu 145. člena ZD namreč do delitve dediči upravljajo in razpolagajo z dediščino skupno. Morebitno razpolaganje ene od dedinj, vendar brez sodelovanja in soglasja druge dedinje, za dediščino zato nima pravnih posledic in je neveljavno tudi za dedinjo, ki je tak posel sklenila.
neupravičena pridobitev - verzija - pogodba o leasingu - izročitev stvari - prodaja s pridržkom lastninske pravice - nevarnost naključnega uničenja ali poškodovanja stvari - cesija terjatve
Tožnica, ki je jemalcu leasinga za uporabo in izključno posest na vozilu plačala določen znesek, ni upravičena do zavarovalnine, ki jo je zavarovalnica po tatvini vozila izplačala dajalci leasinga. Pravico do zavarovalnine bi tožnica od jemalca leasinga lahko pridobila le s cesijo, do katere pa brez soglasja dajalca leasinga ne more priti. Zato dajalec leasinga s prejemom zavarovalnine na račun tožnice ni bil obogaten.
upravičenci do denacionalizacije - temelj podržavljenja - dokazno breme v predlagalnem postopku - prekinitev postopka zaradi reševanja predhodnega vprašanja
Ker v postopku niso bili ponudeni konkretni dokazi za podržavljenje premoženja na podlagi drugega predpisa ali na drug način, kot je naveden v izpisku zemljiške knjige, upravni organ ni imel podlage, da prekine postopek in reši vprašanje podržavljenja kot predhodno vprašanje.
Pravica odstopiti od pogodbe je bila dogovorjena ob dani in sprejeti ari, kar dogovor med strankama zanesljivo uvršča v okvir določb 83. člena ZOR: za odstopnino je bila dogovorjena ara s pravno posledico, ki sledi iz drugega odstavka navedene zakonske določbe - ta pa je v besedilu aneksa izrecno sankcionirana za vsako od pogodbenih strank; za toženca v dolžnosti vrnitve dvojne are v primeru odstopa od pogodbe.
zahteva za varstvo zakonitosti - obrazložitev razlogov za vložitev zahteve
V zahtevi za varstvo zakonitosti morajo biti navedena dejstva in okoliščine, na podlagi katerih je mogoče ugotoviti, zaradi katere kršitve zakona je vložena.
zahteva za varstvo zakonitosti - obrazložitev razlogov za vložitev zahteve - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Ker se Vrhovno sodišče omeji le na preizkus tistih kršitev zakona, na katere se vložnik sklicuje v zahtevi za varstvo zakonitosti, to pomeni, da mora biti v njej navedeno ravnanje (storitev ali opustitev) sodišča, s katerim naj bi bila kršena posamezna zakonska določba.
pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - seja senata sodišča druge stopnje - nova obravnava pred sodiščem prve stopnje - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Če sodišče prve stopnje ne opravi procesnega dejanja, na izvedbo katerega opozori sodišče druge stopnje, se kršitev določbe 3. odstavka 397. člena ZKP upošteva le takrat, kadar zaradi tega pride do kršitev drugih določb postopka, ki predstavljajo poseg v pravice strank v postopku.
ZUN člen 46, 46/1, 46/2, 46/3.ZZK člen 6, 7.ZOR člen 219.SZ člen 9, 12, 150.
zahteva za varstvo zakonitosti - neupravičena pridobitev - uporaba tuje stvari v svojo korist - plačilo uporabnine - določitev funkcionalnega zemljišča - vrsta rabe zemljišča - vrnitev zaplenjenega premoženja - vsebina izreka sodbe
Funkcionalno zemljišče bi moralo biti opredeljeno bodisi s splošnim pravnim aktom - z načrtom gradbenih parcel kot sestavino prostorskega izvedbenega načrta oziroma lokacijske dokumentacije (prvi in drugi odstavek 46. člena ZUN), bodisi z odločbo pristojnega upravnega organa (tretji odstavek 46. člena ZUN), bodisi s sodno odločbo (npr. pri delitvi nepremičnine). V danem primeru funkcionalno zemljišče za hišo ni bilo določeno in ker tožeča stranka ni bila pripravljena sprožiti ustreznega postopka, je moralo sodišče upoštevati podatke v javnih evidencah, kjer se vodi vrsta rabe parcel - to je podatke, ki so vpisani v zemljiškem katastru in se povzemajo tudi v zemljiško knjigo. Glede na to, da je parc.št. 346 stavbišče in dvorišče, jo je treba po 6. in 7. členu ZZK, ki je veljal v času odločanja pred sodiščem prve stopnje, šteti za zemljišče pod gradbenimi objekti; parc. št. 347, ki je glede na vrsto rabe sadovnjak, pa je katastrska kultura in ne zemljišče pod gradbenim objektom. Gre torej za dve parceli z različno vrsto rabe, zato je treba zanju uporabiti tisti pravni režim, ki velja za določen način rabe in po katerem bi tožniki lahko uporabljali ali oddajali parceli.
pripor - domneva nedolžnosti - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Domneva nedolžnosti, ki jo opredeljuje 3. člen ZKP in 27. člen URS, ne izključuje odreditve in podaljšanja pripora v primerih in pod pogoji, ki jih določata Ustava in zakon.
ZKP člen 39, 39-6, 43, 70, 70/4. EKČP člen 6, 6/3-b, 6/3-c, 13.
zagovornik - preklic pooblastila v primeru obvezne obrambe - postavitev zagovornika po uradni dolžnosti - izločitev sodnikov porotnikov - izločitev predsednika sodišča - dolžnost predsednika sodišča do odločitve o zahtevi za izločitev
Obdolženec, ki si v primerih obvezne obrambe ne vzame zagovornika ali ostane brez njega, ker mu je odpovedal pooblastilo, ne vzame pa si drugega, ne more izbirati zagovornika, ki mu ga postavi sodišče po uradni dolžnosti za nadaljnji potek kazenskega postopka.
Ker mora imeti obdolženec, ki je v priporu, ves čas trajanja pripora zagovornika, je treba šteti postavitev zagovornika v takem primeru za dejanje, ki bi ga bilo nevarno odlašati (43. člen ZKP).
privatizacija stanovanj - vojaško stanovanje - razpolaganje z vojaškimi stanovanji v času moratorija - odločba Ustavnega sodišča
Z določbo 1. odstavka 9. člena ustavnega zakona je pravna oblast nad vsem premoženjem iz tega odstavka prešla na Republiko Slovenijo z dnem uveljavitve tega zakona in da sprejem Brionske skupne deklaracije takega pravnega položaja glede vojaških stanovanj ni spremenil. To pomeni, da je bilo razpolaganje vojaškega organa s stanovanjem po tem času - čeprav v času začasne odložitve nadaljnje implementacije tudi omenjenega zakona - nezakonito.
privatizacija stanovanj - upravičenec do odkupa - smrt imetnika stanovanjske pravice po vložitvi zahteve za odkup
Sodišči sta sicer utemeljeno šteli, da je SZ v 117. in naslednjih členih omogočil lastninjenje in privatizacijo zasedenih stanovanj in da je za primer smrti imetnika stanovanjske pravice določil razmerja v 147. členu SZ. Tako je odločalo tudi vrhovno sodišče, vendar le v primerih, ko je imetnik stanovanjske pravice umrl, preden je podal zahtevo za odkup stanovanja, ali v primerih, ko še ni potekel 30 dnevni rok od vložitve zahteve za odkup, ki ga je zakonodajalec v zadnjem odstavku 117. člena SZ določil tistemu, ki mora prodati stanovanje, da preveri, če so podani pogoji za odkup in pripravi pogodbo.
Če je bilo stanovanje zasedeno v času, ko bi ga tožena stranka morala prodati in ni bilo utemeljenih ovir za njegovo prodajo, potem tožena stranka ne more imeti koristi zaradi naključja (smrti imetnika stanovanjske pravice), ki se je primerilo potem, ko sama ni izpolnilna svoje zakonske in pogajalske dolžnosti.
izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do obrambe
Pravnega varstva v kazenskem postopku po 3. alinei 29. čl. Ustave RS si ni mogoče razlagati tako, da mora sodišče izvesti prav vse predlagane dokaze, marveč da mora zagotoviti, da sta stranki glede možnosti udejanjanja te pravice v popolnoma enakopravnem položaju.