Glede na podatke v spisu in vsebine predloženih vlog sodišče lahko samo predpostavlja, da je pri navedbi opravilne številke odločbe z dne 20.2.2009 v izreku prišlo do pomote, saj je iz uvoda kot obrazložitve razvidno, da gre za odpravo odločbe št. 06160-30/2007-1 z dne 19.6.2007 in za obravnavo pritožbe proti odločbi št. 06160-30/2007-1 z dne 19.6.2007 ter da je odločba št. 02046-29/2007 z dne 20.2.2009 izdana v povezavi s sodbo Upravnega sodišča U 2183/2007-10 z dne 21.1.2009. Ker je v upravni odločbi odločilen izrek, sodišče ne more upoštevati, da je bila z odločbo št. 02046-29/2007 z dne 20.2.2009 odpravljena odločba št. 06160-30/2007-1 z dne 19.6.2007 in ne odločba št. 080104/01-9 z dne 19.6.2007. Iz tega sledi, da ima tožeča stranka prav, da o pritožbi zoper odločbo št. 06160-30/2007-1 z dne 19.6.2007 sploh še ni bilo odločeno. Tožeča stranka pa tožbe zaradi molka organa ni vložila, zato je moralo sodišče njeno tožbo v delu, ki se nanaša na odločbo z dne 19. 6. 2007 zavreči, saj je bila vložena prezgodaj.
Izpodbijana odločba z dne 20. 11. 2009 se ne more preizkusiti. Odločba, ki je predmet preizkusa v tem upravnem sporu, spreminja odločbo z dne 30. 5. 2007. Ta odločba Inšpektorata RS za delo z dne 30. 5. 2007 pa je že bila v celoti nadomeščena z odločbo z dne 19. 6. 2007. Odločba z dne 30. 5. 2007, zato ne obstaja več in ne more biti spremenjena in tudi ne more v preostalem delu ostati v veljavi, kot je navedeno v zadnjem odstavku izreka izpodbijane odločbe ministrstva z dne 20. 11. 2009.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja s prostorskim aktom - odmiki objekta od parcelne meje - soglasje sosedov - preklic soglasja
Ker tožnika – investitorja objekta nimata dovoljenja sosedov za manjši odmik, kot ga določa občinski prostorski akt, je upravni organ njuno zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja pravilno zavrnil zaradi neskladja projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja s prostorskim aktom.
Tožbeni ugovor, da bi se moralo kljub kasnejšemu preklicu soglasja k manjšemu odmiku od predpisanega upoštevati že dano soglasje soseda, je neutemeljen, ker je sosed svoje soglasje preklical še pred odločitvijo prvostopnega organa o zadevi.
Zaradi učinkov pravnomočnosti odločbe sodišče v postopku ne more upoštevati tožbenih ugovorov, ki se nanašajo na ugotovljeno kršitev v zvezi z obveznostjo oprave izobraževalnih programov, saj bi tovrstne ugovore tožnik lahko uspešno uveljavljal le v tožbi zoper upravno odločbo, česar pa ni storil.
ZVOP-1 člen 54, 74. URS člen 15, 38, 153. ZInfP člen 8. ZIN člen 29, 32.
obdelava osebnih podatkov - poseg v ustavne pravice - videonadzor javnih površin - uporaba podatkov z namenom izrekanja prekrškovnih sankcij
Veljavni zakoni ne dajejo pravne podlage za izvajanje videonadzora javnih površin za namene vodenja prekrškovnih postopkov, saj takšna obdelava v zakonu ni določena niti z določili ZVOP-1, niti ZVCP, ZP-1, ZLS in ZORed. Šele, če so ti posegi izrecno dovoljeni, pride v poštev presoja še z vidika načela sorazmernosti, saj tožniku, ki je po svojem pravnem statusu organ lokalne skupnosti, nobeden od specialnih zakonskih predpisov ne daje pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov vseh posameznikov, ki se naključno znajdejo na videonadzornem območju, z namenom ugotavljanja ali in kateri prekršek je bil storjen, posledično pa tudi nadaljnjega pridobivanja podatkov o lastniku napačno parkiranega vozila in kršitelju zaradi izrekanja glob.
Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2006 člen 11, 11/12, 12, 12/1.
kmetijstvo - kmetijsko okoljski ukrepi - neposredna plačila - predčasno prenehanje izvajanja obveznosti - prenos zemljišč v uporabo drugemu kmetijskemu gospodarstvu - vračilo prejetih sredstev
Ker tožnik v predpisanih rokih ni sporočil, da kmetijske površine, za katere je uveljavljal kmetijsko okoljske ukrepe, uporablja drugo kmetijsko gospodarstvo, je pravilna ugotovitev v izpodbijani odločbi, da je prevzete obveznosti prenehal izvajati predčasno.
ZUS-1 člen 36, 63, 63/1. ZJZP člen 58, 58/5. ZVet-1 člen 66, 66/2, 75. ZGJS člen 32, 33. Uredba o mreži javne veterinarske službe in izvajalcev nalog odobrenih veterinarjev člen 8, 8/1, 8/2. ZVRS člen 21. ZUP člen 224, 224/14.
Koncesijsko razmerje nastane z dnem, določenim s koncesijsko pogodbo, ki se sklene na podlagi pravnomočne odločbe o izbiri koncesionarja. Koncesijo je tožeča stranka pridobila že z izdajo odločbe o podelitvi koncesije, medtem ko se koncesijska pogodba, ki pomeni nekaj drugega kot koncesija, sklene kasneje.
ZVet določa, da vsebuje javni razpis med drugim tudi navedbo o začetku in trajanju koncesije. Ker določa Uredba vsebino javnega razpisa, obstaja tako tudi zakonska podlaga o tem, da sme Uredba določati to, kdaj se sklene koncesijska pogodba in koliko časa lahko traja. Tudi 33. člen ZGJS določa, da koncesijski akt vsebuje tudi začetek in čas trajanja koncesije.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - obseg dodeljene brezplačne pravne pomoči - izrek odločbe
Dispozitiv upravne odločbe mora biti kratek in določen. To pomeni, da mora biti vsebina odločitve o pravici oziroma obveznosti stranke formulirana tako, da je neposredno in nedvomno izražena v dispozitivu. Dispozitiv odločbe ni jasen in določen, če dopušča različna tolmačenja. V predmetni zadevi pa ni mogoče z gotovostjo ugotoviti, ali je tožniku dodeljen zagovornik le za enkratno dejanje v postopku (podaja zagovora), ali pa mu je dodeljen zagovornik za zastopanje v celotnem kazenskem postopku.
CZ člen 146, 146/1, 146/1-b, 154, 154/1, 154/1-a, 154/4. ZUP člen 281, 281/1.
carina - plačilo uvozne dajatve - naknaden obračun carinskega dolga - rok za odmero carinskega dolga
Ker je bilo v tej zadevi že odločeno, vendar pa so bile te odločbe kasneje odpravljene, je v času izdaje izpodbijane odločbe petletni rok za naknaden obračun carinskega dolga že potekel. Če se odločba odpravi, se namreč odpravijo tudi pravne posledice, ki so iz nje nastale, kar pomeni, da odprava učinkuje za nazaj, to pa pomeni, da z odpravo odločbe o obveznosti tožeče stranke glede plačila dolga sploh še ni bilo odločeno.
ZVOP-1 člen 23, 34. ZUS-1 člen 4, 4/1, 30, 30/3, 36, 36/1, 36/1-4, 66, 66/1.
varstvo ustavnih pravic - subsidiarni upravni spor - posredovanje osebnih podatkov pokojnih oseb - zavrženje tožbe
V obravnavanem primeru ima tožnica, ki zatrjuje kršitev osebnih podatkov umrle osebe iz 23. člena ZVOP-1, zagotovljeno sodno varstvo po določbah ZVOP-1, saj to izhaja iz določb 34. člena ZVOP-1. To pa pomeni, da ima tožnica v tej zadevi zagotovljeno drugo sodno varstvo in sicer samostojno sodno varstvo v upravnem sporu, zato sodno varstvo v subsidiarnem upravnem sporu ni potrebno.
brezplačna pravna pomoč - razrešitev odvetnika - pogoji za razrešitev odvetnika - izkazanost pogojev
Odvetnica je opravljala dolžnosti v okviru odobrene brezplačne pravne pomoči. Iz prilog, ki jih je predložila, izhaja, da je ne glede na njihovo pretiranost pri modifikaciji tožbenih zahtevkov sledila navodilom tožnika, kar je v besedilu vlog izrecno navedeno in poudarjeno. To, da je odvetnica v redu zastopala tožnika, izhaja tudi iz podatkov upravnega spisa, kjer je razvidno, da ga je pogostokrat vabila na sestanke v svojo pisarno in sledila njegovim željam.
uskladitev podatkov zemljiškega katastra - napaka v postopku evidentiranja - naznanilni list - nezakonitost naznanilnega lista
Ob ugotovitvi, da se podatki iz listin, na podlagi katerih so bile opravljene spremembe v evidenci zemljiškega katastra, ujemajo s podatki v sami evidenci, upoštevaje določbo 9. člena ZEN, je po presoji sodišča prvostopni organ pravilno zaključil, da niso podani pogoji za spremembo vpisa podatkov. Če pa tožeči stranki menita, da zadnji vpisani podatki nimajo zakonite podlage (ugovarjata nezakonitosti naznanilnega lista, ki je bil podlaga za spremenjeno površino parcele 219), pa jih morata izpodbiti po postopku in na način, ki je za to predpisan (po določbah takratnega ZZKat in ZUP), ne moreta pa jih spremeniti oziroma spremeniti njihovih učinkov kot aktov za vpis v zemljiški kataster, na način in po postopku, ki ga določa 9. člen ZEN.
dohodnina - davčna olajšava - posebna olajšava - vzdrževani družinski član - otrok - skrb na podlagi sodbe sodišča - sestra - skrbnik za poseben primer
Tudi, ko gre za sestro, je možno uveljavljati davčno olajšavo, vendar samo, če zavezanec zanjo skrbi in je o tem izdana ustrezna odločba. Pri tem sta zakonska pogoja dva: dejanska in celostna skrb za osebo (v smislu njenega vzdrževanja), kakršna se sicer namenja otrokom, ter obstoj ustrezne pravne podlage zanjo. V konkretnem primeru v tej zvezi ni bila izdana nobena sodna odločba, ustrezne skrbi za sestro v smislu citirane določbe osmega odstavka 115. člena ZDoh-2 pa tudi ne izkazuje odločba CSD, po kateri je tožnik postavljen zgolj kot skrbnik za posebni primer - za razpolaganje s sestrinimi dohodki (pokojnino) ter za sprejemanje poštnih pošiljk in ne kot tisti (skrbnik), ki zagotavlja njeno celostno oskrbo.
ZDKG člen 2, 2/1, 3, 3/2, 4, 4/8. ZD člen 132, 145.
zaščitena kmetija - pogoji za status zaščitene kmetije - kmetijska gospodarska celota
ZDKG za zaščito kmetije ni določil kriterija stroge medsebojne povezanosti posameznih zemljišč, kar pomeni, da so lahko posamezna zemljišča med seboj ločena in oddaljena, vendar tako, da je še mogoče šteti, da gre za celoto kmetijskih zemljišč in gozdov. Takšna kmetijsko gospodarska celota je zagotovljena tudi takrat, kadar gre za smiselno zaokrožene komplekse kmetijskih zemljišč in njihova oddaljenost ni takšna, da ne bi bila obvladljiva in še vedno omogoča skupno kmetijsko gospodarjenje.
spomenik kulturne dediščine - upravni spor - akt, ki se izpodbija v upravnem sporu - akt organa lokalne skupnosti - zavrženje tožbe
Pogoj za izpodbijanje upravnega akta v upravnem sporu je kršitev subjektivnih pravic posameznika ali pravnih oseb z upravnim aktom. Zakon izrecno določa, da v upravnem sporu sodišče odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnika. Gre za sodni nadzor izvrševanja upravne funkcije in s tem za varstvo pravnega položaja posameznika. V upravnem sporu se odloča o zakonitosti dokončnih posamičnih aktov, s katerimi državni organi, organi lokalnih skupnosti ali nosilci javnih pooblastil odločajo o pravicah, obveznostih in pravnih koristih posameznikov in organizacij, če za zadevo ni z zakonom predvideno drugo sodno varstvo. Podan mora biti tako kriterij posamičnega akta in poseganje v pravice, obveznosti in pravne koristi posameznikov in organizacij. V danem primeru pa tožnik izpodbija akt organa lokalne skupnosti izvedbene narave, ki pa ne vsebuje vsebinske odločitve o materialni pravici, obveznosti ali tožnikovi pravni koristi.
nujna brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev nujne brezplačne pravne pomoči - poravnalni narok - prvi narok za glavno obravnavo
Dodeljevanje brezplačne pravne pomoči kot nujne brezplačne pravne pomoči je treba razlagati restrektivno, to se pravi, da se lahko nujna brezplačna pravna pomoč dodeli zgolj takrat, kadar gre za zamudo prekluzivnega roka, ki bi lahko imel zaradi zamude kakšnega procesnega dejanja za stranko nepopravljive posledice, in še z dodatnim pogojem, da ne gre za primer vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči neposredno pred iztekom roka za opravo prekluzivnega procesnega dejanja.
Na podlagi določbe 1. odstavka 40. člena ZDDV sme davčni zavezanec uveljavljati pravico do odbitka vstopnega DDV šele v tistem obdobju, v katerem je prejel račun za opravljeno dobavo oziroma storitev. Ker gre za pravico do odbitka DDV za opravljeno storitev tožniku, je v obravnavanem primeru za odločitev relevantna predvsem okoliščina, da tožnik ni izkazal, da je izdajatelj računa dejansko opravil storitev tožniku.
Ugotovitve, na katerih temelji ocena davčnega organa, da so omenjeni računi, s katerimi je tožnik uveljavljal pravico do odbitka, fiktivni, res izhajajo iz okoliščin, na podlagi katerih je bilo ugotovljeno, da sta izdajatelja računov neplačujoča gospodarska subjekta.
Stranski udeleženec v postopku sicer lahko opozarja na vse morebitne nepravilnosti, vendar so z vidika njegovih pravnih interesov relevantni le tisti ugovori, s katerimi bo skušal preprečiti poseg v svoj pravno varovani položaj, tega pa mu zagotavlja le skladno z izdanim gradbenim dovoljenjem zgrajen (njegov) stanovanjski objekt.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - zahteva za izločitev sodnika
Višje sodišče je povsem utemeljeno zavrnilo zahtevo za izločitev predsednika Okrožnega sodišča, okrožnega sodnika C.C. Postopek je sodišče izvedlo v skladu z določbami 39. člena ZKP, potem ko je ugotovilo, da nobeden izmed taksativno naštetih razlogov za izločitev ni podan. Višje sodišče, ki je odločalo o izločitvi, je tudi na podlagi izjave sodnika pridobljene po tretjem odstavku 42. člena ZKP ugotovilo, da v obravnavani zadevi sodnik (kot dežurni preiskovalni sodnik) tožnika kot obdolženca v tem postopku ni zaslišal, in ker pri tem procesnem dejanju sploh ni sodeloval, mu tudi ni mogoče očitati kršitve konvencijskih pravic in določb 22. in 29. člena Ustave RS.
ureditev meje - parcelacija - označitev meje - zaslišanje stranke
Pri postopku označitve meje ne gre za določanje meje (pač pa zgolj za tehnično opravilo - kopanje mejnikov), zato napaka pri vabljenju ene od lastnic v postopek ne predstavlja bistvene kršitve pravil postopka.