Uredba o okoljski dajatvi, zaradi onesnaževanja okolja, zaradi nastajanja izrabljenih gum člen 3, 9, 10. ZGO-1 člen 6, 6-1.
carina - prijava dejavnosti proizvajalcev oziroma pridobiteljev gum - vpis v ustrezen register - obračun okoljske dajatve
Določba 3. člena Uredba o okoljski dajatvi, zaradi onesnaževanja okolja, zaradi nastajanja izrabljenih gum je treba razumeti tako, da je treba izvajanje navedenih dejavnosti presojati po predpisih v RS, kar pomeni, da se preizkuša skladnost opravljanja navedenih dejavnosti po 6. točki 6. člena ZGD-1, ki določa, da lahko družba začne opravljati dejavnost, ko je vpisana v ustrezen register v RS.
Stranski udeleženec v postopku sicer lahko opozarja na vse morebitne nepravilnosti, vendar so z vidika njegovih pravnih interesov relevantni le tisti ugovori, s katerimi bo skušal preprečiti poseg v svoj pravno varovani položaj, tega pa mu zagotavlja le skladno z izdanim gradbenim dovoljenjem zgrajen (njegov) stanovanjski objekt.
blagovna znamka registracija blagovne znamke - relativni razlogi za zavrnitev znamke - podobnost med znakoma
Sodišče meni, da ugotovitev tožene stranke predstavlja napačno ugotovitev dejanskega stanja, saj spodnji del prijavljenega znaka tvori sklop črk GSA v figurativni obliki, kot lahko ugotovi povprečni potrošnik. V posledici napačne ugotovitve dejanskega stanja v pogledu sestave primerjanega znaka sodišče ne more slediti toženi stranki, ko se opredeljuje do dominantnega dela primerjanega znaka in vseh treh primerjav.
dohodnina - davčna olajšava - posebna olajšava - vzdrževani družinski član - otrok - skrb na podlagi sodbe sodišča - teta - popolni odvzem poslovne sposobnosti - skrbništvo
Po presoji sodišča je v konkretnem primeru treba šteti, da so pogoji za zahtevani status otroka iz 8. odstavka 115. člena ZDoh-2 in s tem za vzdrževanega družinskega člana izpolnjeni z izdano upravno odločbo, s katero je tožnica teti postavljena za skrbnico, v povezavi s sodno odločbo (sklepom) o popolnem odvzemu poslovne sposobnosti teti.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - zahteva za izločitev sodnika
Višje sodišče je povsem utemeljeno zavrnilo zahtevo za izločitev predsednika Okrožnega sodišča, okrožnega sodnika C.C. Postopek je sodišče izvedlo v skladu z določbami 39. člena ZKP, potem ko je ugotovilo, da nobeden izmed taksativno naštetih razlogov za izločitev ni podan. Višje sodišče, ki je odločalo o izločitvi, je tudi na podlagi izjave sodnika pridobljene po tretjem odstavku 42. člena ZKP ugotovilo, da v obravnavani zadevi sodnik (kot dežurni preiskovalni sodnik) tožnika kot obdolženca v tem postopku ni zaslišal, in ker pri tem procesnem dejanju sploh ni sodeloval, mu tudi ni mogoče očitati kršitve konvencijskih pravic in določb 22. in 29. člena Ustave RS.
dohodnina - davčna olajšava - posebna olajšava - vzdrževani družinski član - otrok - skrb na podlagi sodbe sodišča - sestra - skrbnik za poseben primer
Tudi, ko gre za sestro, je možno uveljavljati davčno olajšavo, vendar samo, če zavezanec zanjo skrbi in je o tem izdana ustrezna odločba. Pri tem sta zakonska pogoja dva: dejanska in celostna skrb za osebo (v smislu njenega vzdrževanja), kakršna se sicer namenja otrokom, ter obstoj ustrezne pravne podlage zanjo. V konkretnem primeru v tej zvezi ni bila izdana nobena sodna odločba, ustrezne skrbi za sestro v smislu citirane določbe osmega odstavka 115. člena ZDoh-2 pa tudi ne izkazuje odločba CSD, po kateri je tožnik postavljen zgolj kot skrbnik za posebni primer - za razpolaganje s sestrinimi dohodki (pokojnino) ter za sprejemanje poštnih pošiljk in ne kot tisti (skrbnik), ki zagotavlja njeno celostno oskrbo.
Ugotovitve, na katerih temelji ocena davčnega organa, da so omenjeni računi, s katerimi je tožnik uveljavljal pravico do odbitka, fiktivni, res izhajajo iz okoliščin, na podlagi katerih je bilo ugotovljeno, da sta izdajatelja računov neplačujoča gospodarska subjekta.
uskladitev podatkov zemljiškega katastra - napaka v postopku evidentiranja - naznanilni list - nezakonitost naznanilnega lista
Ob ugotovitvi, da se podatki iz listin, na podlagi katerih so bile opravljene spremembe v evidenci zemljiškega katastra, ujemajo s podatki v sami evidenci, upoštevaje določbo 9. člena ZEN, je po presoji sodišča prvostopni organ pravilno zaključil, da niso podani pogoji za spremembo vpisa podatkov. Če pa tožeči stranki menita, da zadnji vpisani podatki nimajo zakonite podlage (ugovarjata nezakonitosti naznanilnega lista, ki je bil podlaga za spremenjeno površino parcele 219), pa jih morata izpodbiti po postopku in na način, ki je za to predpisan (po določbah takratnega ZZKat in ZUP), ne moreta pa jih spremeniti oziroma spremeniti njihovih učinkov kot aktov za vpis v zemljiški kataster, na način in po postopku, ki ga določa 9. člen ZEN.
DDV - odmera DDV - neplačujoči gospodarski subjekt - navidezni pravni posel - fiktivni račun - subjektivni element
V konkretnem primeru gre za nepriznavanje pravice do odbitka vstopnega DDV tožniku na podlagi spornih računov, za katere prvostopni organ ugotavlja, da jih je izdal neplačujoči gospodarski subjekti oz. „missing trader“, tožniku pa očita, da je vedel, da sodeluje v goljufivih transakcijah, katerih namen je pridobitev davčnih ugodnosti, skladno s prakso Sodišča Evropske Skupnosti (sodba C 439/04 in C 440/04).
avtorska pravica - kolektivno upravljanje avtorske pravice - dovoljenje za kolektivno upravljanje - stranski udeleženec
Kolektivno upravljanje ni poseg v izključnost avtorske pravice kot take, in zato avtorju iz naslova samega avtorstva ne gre položaj stranskega udeleženca v postopku, v katerem državni organ odloča o dovoljenju za kolektivno upravljanje.
Na podlagi določbe 1. odstavka 40. člena ZDDV sme davčni zavezanec uveljavljati pravico do odbitka vstopnega DDV šele v tistem obdobju, v katerem je prejel račun za opravljeno dobavo oziroma storitev. Ker gre za pravico do odbitka DDV za opravljeno storitev tožniku, je v obravnavanem primeru za odločitev relevantna predvsem okoliščina, da tožnik ni izkazal, da je izdajatelj računa dejansko opravil storitev tožniku.
ZDKG člen 2, 2/1, 3, 3/2, 4, 4/8. ZD člen 132, 145.
zaščitena kmetija - pogoji za status zaščitene kmetije - kmetijska gospodarska celota
ZDKG za zaščito kmetije ni določil kriterija stroge medsebojne povezanosti posameznih zemljišč, kar pomeni, da so lahko posamezna zemljišča med seboj ločena in oddaljena, vendar tako, da je še mogoče šteti, da gre za celoto kmetijskih zemljišč in gozdov. Takšna kmetijsko gospodarska celota je zagotovljena tudi takrat, kadar gre za smiselno zaokrožene komplekse kmetijskih zemljišč in njihova oddaljenost ni takšna, da ne bi bila obvladljiva in še vedno omogoča skupno kmetijsko gospodarjenje.